Summerjob: Ko mladi poleti zavihajo rokave za druge

Oddaje 08. 08. 2026, 21:46 Marjana Debevec

Poletje je za marsikoga čas počitka, morja, potovanj in druženja. Za približno 40 mladih pa je bil tudi čas, ko so zavihali rokave, poprijeli za delo in del počitnic namenili ljudem, ki potrebujejo pomoč. Na Zaplani nad Vrhniko je letos potekal Summerjob, poletni prostovoljni delovni tabor, ki že več kot desetletje povezuje mlade, delo in solidarnost. Nekaterim od udeležencev boste lahko prisluhnili v oddaji Kolokvij.

V sodelovanju z lokalno Karitas poiščejo pomoči potrebne

»Summerjob, ki ga pripravljajo Mladi za zedinjen svet iz Gibanja fokolarov, se je začel leta 2014 v Planini pri Rakeku in se od takrat ponavlja vsako leto, vsako poletje,« pojasnjuje koordinatorka tabora Katja Magajna.

Tabor se vsako leto preseli na drugo lokacijo, kjer mladi nekaj dni živijo skupaj, delajo na različnih deloviščih in pomagajo ljudem v okolici. Med koronskim obdobjem je bil izveden v nekoliko drugačni obliki, sicer pa organizatorji vsako leto iščejo nov kraj, kjer bi lahko ponudili svoje roke.

Priprave na teden, ki ga nato mladi preživijo skupaj, se začnejo že jeseni. Ekipa se oblikuje oktobra, do novega leta poiščejo hišo, kjer bodo udeleženci bivali, v februarju in marcu pa se začnejo aktivnosti, s katerimi zbirajo sredstva za izvedbo tabora.

Ko se približa poletje, se priprave stopnjujejo. Pomemben del organizacije je tudi iskanje ljudi, ki pomoč potrebujejo. Pri tem se povežejo z lokalnimi Karitas, župnijami in lokalnimi skupnostmi ter iščejo družine oziroma posameznike, ki jim lahko pomagajo.

Letos je bila njihova baza na Zaplani nad Vrhniko. Vsak dan je imel precej natančen ritem. Jutro se je za nekatere začelo že s sveto mašo, ob pol sedmih je sledila budnica in zajtrk, nato motivacija in odhod na delovišča.

Tam so mladi popravljali, čistili, belili, brusili, cepili drva, urejali okolico in opravljali številna druga dela. Dan se je končal z večerjo, večernim druženjem in tako imenovanim sharingom, kjer so si povedali, kaj so doživeli, kaj jih je nagovorilo in kako so preživeli dan.

Prav preplet dela, pogovorov in skupnega življenja je eden najmočnejših delov Summer Joba.

»Ko ti nekdo iskreno reče hvala, ti utrujenost ne pride do živega«

Jernej se Summer Joba udeležuje že četrtič. Tudi letos je velik del svojega časa namenil fizičnemu delu. Cepil in zlagal je drva, pri tem pa se je zavestno osredotočil še na nekaj drugega – na ljudi, katerim so pomagali.

»Vsako leto mogoče opazim neke nove stvari, bolj pomembne, kot mogoče prejšnje leto. Letos se mi zdi, da je bila ena izmed ključnih nalog ta, da sem se pogovarjal z ljudmi in da sem jim pokazal, da je nekomu še vedno mar za njih,« pove.

Prav stik z ljudmi je zanj postal eden najpomembnejših vidikov prostovoljnega dela. Fizično delo je lahko naporno, še posebej v poletni vročini, vendar ima svojo težo trenutek, ko človek vidi, da je njegovo delo nekomu res nekaj pomenilo.

»Meni se zdi, da niti vročina niti utrujenost ti ne prideta do živega, ko ti nekdo iskreno reče: hvala.«

To je tudi razlog, zaradi katerega se vrača. Summer Job zanj ni samo teden prostovoljnega dela, ampak izkušnja, ki ostane tudi potem, ko se orodje pospravi in se mladi vrnejo domov.

Prvič iz radovednosti, potem z lepimi spomini

Za Marijo je bil letošnji Summer Job prvi. Na različnih deloviščih je skupaj z drugimi čistila, brusila, kitala, belila in pomagala pri številnih opravilih.

»Prišla sem malo iz radovednosti. Povabila me je Katja, organizatorka, tako da tudi sama zelo rada pomagam ljudem v stiski in na splošno zelo rada kaj poprimem in pospravljam.«

Delo je imelo tudi zelo konkreten učinek. V hiši, kjer je pomagala, je bilo po opravljenem delu svetleje in prijetneje. Oče in sin, ki tam živita, sta povedala, da se po spremembi počutita bolje.

Za Marijo je bila to pomembna izkušnja, saj je videla, da tudi navidez preprosta opravila lahko človeku izboljšajo vsakdan.

»Odnašam veliko lepih vtisov, veliko lepih spominov in nova poznanstva, kako se pogovarjati z ljudmi, ki so v stiski, kaj narediti, da ne bodo preveč prizadeti.«

Summer Job jo je tako poleg praktičnega dela učil tudi odnosa do ljudi. Pomagati namreč ne pomeni zgolj nekaj narediti namesto drugega. Pomeni tudi znati pristopiti, poslušati in človeka sprejeti z njegovimi okoliščinami.

»Praktično celo leto pogovora dobim v enem tednu«

Nik je na Summer Job prišel prvič. Povabil ga je prijatelj in sprva si je predstavljal, da bo teden nekoliko bolj podoben dopustu. Hitro je ugotovil, da bo moral precej bolj zavihati rokave.

Na delovišču so skupaj preuredili hišo, lopo zbrusili in prebarvali, nekaj stvari tudi poštemali. Za Nika je bilo zanimivo predvsem to, da se je lotil opravil, ki jih prej ni poznal.

Čeprav na njegovem delovišču domačinov ni bilo, se je zavedal, da bodo rezultat njihovega dela videli, ko se bodo vrnili. Upal je, da bodo z opravljenim zadovoljni. Ob delu pa je odkril še nekaj, kar ga je očitno presenetilo – koliko novih stikov je mogoče stkati v enem samem tednu.

Jaka je bil na Summer Jobu že tretjič. Prav družba je eden glavnih razlogov, zaradi katerih se vrača. Pravi, da so ljudje, ki jih je spoznal na taboru, postali njegovi dobri prijatelji. »Tukaj najdeš najboljše ljudi, da se družijo. Res, najboljši moji prijatelji so iz Summer Joba.«

Letos je skrbel predvsem za nabavo hrane za kuhinjo, kadar je našel čas, pa je pomagal tudi na deloviščih. A njegova vloga mu je prinesla še nekaj posebnega. Čeprav zase pravi, da se sicer ne pogovarja veliko z ljudmi, se na Summer Jobu znajde v povsem drugačnem okolju.

»Jaz se ponavadi ne glih pogovarjam z ljudmi, ampak tukaj so vsi toliko prijazni, toliko zgovorni, da se praktično ne moreš izogniti. Praktično celo leto pogovora dobim v enem tednu.«

Prav ta stavek dobro povzema eno od posebnosti tabora. Mladi sicer pridejo zaradi prostovoljnega dela, vendar jih pogosto prav odnosi in nova prijateljstva prepričajo, da se naslednje leto vrnejo.

»Škoda bi bilo, da tega veselja ne bi delili«

Rebeka se je Summerjoba letos udeležila drugič, prvič pa kot del organizacijske ekipe. Njena naloga je bila povezana predvsem s komunikacijo in družbenimi omrežji. Skupaj z drugimi je skrbela, da bi lahko tudi tisti, ki niso bili na Zaplani, dobili občutek, kaj se tam dogaja.

Pred začetkom tabora je sodelovala pri pripravah, med samim tednom pa pri objavljanju vsebin na Instagramu in Facebooku. Pri tem je videla tudi širši pomen predstavljanja njihove izkušnje.

»Se mi zdi, da je toliko veselja in lepih stvari, ki jih tukaj doživimo, da bi bilo škoda, da tega ne bi delili.«

Njeno delo je bilo povezano tudi z željo, da bi Summerjob našel nove udeležence. Prepričana je, da lahko osebne izkušnje mladih najbolje pokažejo, kaj tabor pravzaprav je.

»Potrudili smo se, da lahko ljudje, ko pridejo na ta profil, vsaj dobijo nek grob vtis ali pa sliko, kaj pričakovati na Summerjobu.«
A tudi Rebeka je večino tedna preživela na delovišču. Na kmetiji je čistila pašnik, nato pa pomagala pri beljenju hiše.

Ko je bilo najbolj vroče, so delo zunaj zamenjali z delom v notranjosti. Posebej ji je ostal v spominu občutek, da so s svojim prihodom spodbudili tudi domačine.

Ko lahko nekdo s svojim prihodom drugemu da nov zagon

Na eni od kmetij so mladi čistili robidovje in urejali pašnik, nato pa belili hišo. Sprva so načrtovali, da bodo prebelili dva prostora, a ker je delo dobro napredovalo, so uredili še tretjega.

Rebeka je pri tem opazila nekaj pomembnega: včasih človeku ne pomagaš samo s tem, kar narediš, ampak že s tem, da prideš in mu pokažeš, da ni sam.

Nika: Za druge skrbiš tudi takrat, ko delaš v kuhinji

Medtem ko so bili nekateri mladi večino dneva na deloviščih, je Nika pomagala v kuhinji. To je pomenilo zgodnje vstajanje, pripravo zajtrka, nato kosila in pozneje še večerje. Kuhinja je zahtevala prisotnost praktično ves dan, vendar je tudi tam ostajalo dovolj prostora za druženje z drugimi.

»Delo v kuhinji poteka skozi celoten dan. Ostale smo že zgodaj zjutraj, da pripravimo za zajtrk. Največja gazda iz kuhinje je že ob pol šestih nastavljala mleko pa čaj in segrela vodo.«

Čeprav se delo v kuhinji na prvi pogled razlikuje od dela na terenu, je njegov namen enak. Če ni pripravljene hrane, tudi drugi ne morejo učinkovito delati. Vsakdo je tako na svoj način skrbel, da je skupnost delovala.

Kuhinja je bila tudi prostor, kjer se je skrb za druge pokazala na najbolj vsakdanji način. Pravočasno pripravljen zajtrk, topel obrok po več urah dela in večerja niso samoumevni. Za njimi so ure dela, ki jih pogosto opazimo šele, ko jih ni.

Summer Job kot »počitek za dušo«

Ob koncu tedna je bilo med mladimi sicer čutiti utrujenost, vendar predvsem zadovoljstvo. Jernej in Jaka sta ob koncu pogovora poskušala strniti, kaj odnašata domov.

Jaka je Summer Job opisal na nekoliko nenavaden način: »Summer Job ni počitek za telo, ampak za dušo. Enkrat na leto se res lahko spucam. Zelo dobro se po njem počutim in mi res naredi celo leto.«

Jernej pa je izpostavil veselje, da obstajajo ljudje, ki želijo živeti podobno vrednoto: pomagati drugemu. Tudi sam pravi, da je ena najlepših stvari prav občutek, da nisi sam v želji narediti nekaj dobrega. 

Marija je ob koncu poudarila predvsem odprta vrata ljudi, katerim so pomagali. »Predvsem to, da so nam ljudje odprli vrata na stežaj in da smo jim lahko pomagali, ker se mi zdi, da si dostikrat ne upamo prositi za pomoč.«

Skrivnost Summerjoba

In prav tu se skriva bistvo Summer Joba. Mladi ne prinesejo samo svojih rok, ampak tudi pripravljenost stopiti skozi vrata, ki so jim jih odprli drugi.

Pridejo v hiše, na kmetije in dvorišča, kjer je pomoč potrebna, in tam pustijo nekaj konkretnega za seboj – pobeljeno steno, urejen pašnik, razcepljena drva, pospravljeno hišo ali preprosto občutek, da je nekomu mar.

Summer Job se zato ne konča takrat, ko mladi pospravijo orodje. Del njegovega smisla je prav v tem, da mladi odidejo domov z novimi prijateljstvi, izkušnjami in zavestjo, da lahko nekaj dobrega naredijo tudi brez velikega načrta ali posebnih sredstev. Včasih je dovolj, da prideš, zavihaš rokave in pomagaš.

Na Zaplani je bilo letos mogoče videti prav to. Približno 40 mladih je del počitnic namenilo delu za druge.

Summerjob tako že več kot desetletje dokazuje, da med mladimi še vedno obstajata pripravljenost pomagati in občutek za sočloveka. In da je mogoče tudi v najbolj vročih poletnih dneh najti nekaj, kar človeka zares osveži – občutek, da je s svojim časom, močjo in dobro voljo nekomu polepšal življenje.