Radio Ognjišče
Jure PavšekJure Pavšek
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
dr. Bogomil Ferfila (foto: Primož Lavre / Reporter)
dr. Bogomil Ferfila | (foto: Primož Lavre / Reporter)

Razmere v Ceuti pod nadzorom, o migracijah notranji ministri članic EU

Svet Andrej Šinko

Nenaden množični vstop več deset tisoč migrantov v špansko Ceuto pred dnevi je sprožil hudo migracijsko in diplomatsko krizo. Vlada v Madridu in maroške oblasti za migrantski val krivita dezinformacije ter trgovce z ljudmi, Evropska unija pa išče skupne rešitve za zaščito zunanjih meja. Italija je med drugim predlagala vzpostavitev centrov za vračanje migrantov, ki bi jih vzpostavili v tretjih državah. O omenjenem je za naš radio spregovoril geopolitični analitik dr. Bogomil Ferfila, ki vidi ključne rešitve v ustrezni zaščiti meja, kaznovanju nezakonitih prehodov in krepitvi afriškega gospodarstva.

V špansko eksklavo Ceuta, na severu Afrike, je v preteklih dneh prišlo več kot 60 tisoč migrantov, večinoma mladih Maročanov, ki so jih oblasti ob podpori vojske in policije v večini že uspele vrniti v Maroko. V poskusu prečkanja meje po morju pa naj bi življenje izgubilo med 70 in 130 oseb.

Maroške oblasti in španski premier Pedro Sanchez za nenaden pritok migrantov krivita dezinformacije na družbenih omrežjih, trgovce z ljudmi ter napačno razlago sodbe španskega vrhovnega sodišča glede vračanja migrantov.

Vendar pa strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila opozarja, da so vzroki za krizo veliko globlji in povezani z dolgoletnimi napetostmi ter neustrezno regulacijo migracij na ravni Evropske unije.

»To se je že kar nekaj časa nabiralo, tako na španski kot na maroški strani. K temu je v veliki meri prispevala neučinkovita regulacija migracij v paktu o azilu in migracijah Evropske unije, ki neustrezno obravnava prečkanje evropskih meja ... Maroko si prizadeva tudi za vrnitev Ceute in Melille, češ da gre za njegovo ozemlje, ki mu ni bilo vrnjeno. Z vsem tem pa dokazuje, da ima razmere v svojih rokah, saj lahko bistveno poveča stroške Španije v smislu varnostnih, vojaških in upravnih stroškov tega ozemlja in tako pritiska na Španijo.«

Kakšen bo odziv Evropske unije?

Dogajanje je sprožilo hiter odziv evropskih voditeljev. Na pobudo Danske je 22 članic Unije, med njimi tudi Slovenija, pozvalo k takojšnjemu usklajenemu ukrepanju. Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da morajo imeti nezakonita prečkanja meja hitre in jasne posledice. Italija pa medtem predlaga vzpostavitev centrov za vračanje nezakonitih migrantov, ki bi jih vzpostavili v varnih tretjih državah na zunanji meji Evropske unije.

A dr. Ferfila ob tem opozarja na neuspešnost dosedanjih vračanj ter poudarja, da bi morala Evropa raje investirati v gospodarski razvoj v afriških državah. »Dejstvo je, da od vseh migrantov Evropska unija na leto izda odločbo o vrnitvi enega milijona migrantov, realizira pa se manj kot 40 odstotkov. Ta ureditev po mojem ni optimalna ... Kljub temu se moramo zavedati, da Evropa potrebuje migracije, a te morajo biti dogovorjene in zakonito uravnane. Bistveno več bi bilo treba storiti na spodbujanju afriških podjetij ter njihovih povezav z evropskimi in ameriškimi, da se tam ustvarijo delovna mesta.«

Razmere na ulicah Ceute so se medtem umirile, red zdaj vzdržujeta španska vojska in policija. Ključna vprašanja o prihodnosti evropske migracijske politike in zaščiti zunanjih meja pa ostajajo odprta in bodo glavna tema jutrišnjega izrednega zasedanja notranjih ministrov Evropske unije.

 

Svet, Politika, Teme, Novice

VIDEOTEKA

  • Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk) Štirje sošolci na obisku pri nunciju v Kongu Mitju Leskovarju (photo: FB Jernej Marenk)

    Župnik Jernej Marenk: Dnevnik iz Konga

    Nadškof Mitja Leskovar že dobri dve leti kot nuncij deluje v Demokratični republiki Kongo, ki je v zadnjem času na naslovnicah zaradi širjenja ebole in nasilja na vzhodu države. A vse to je 700 ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica