Obeležujemo Evropski dan neformalnih oskrbovalcev

Slovenija 06. 10. 2026, 11:08 Nataša Ličen

Skoraj vsak peti Slovenec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali znanca. Še vsaj enkrat toliko družinskih članov in znancev pa pomaga od daleč. Zadnjih 15 let sta se zanje uveljavila izraza družinski in neformalni oskrbovalci.

Za marsikoga gre za samoumevno nalogo, ki se je oblikovala skozi življenje, sožitje in aktualno potrebo. Oskrba je velika vrednota in priložnost skrbeti za svojega bližnjega, ko peša, je plemenito delo, v katerem lahko zori tako odnos kot človek sam. Je pa to tudi zahtevno delo, ki je lahko bolj obvladljivo, če človek v njem prepozna svojo vlogo in tako lažje poišče potrebno znanje in podporo. V Slovenskem združenju neformalnih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka, si že več let prizadevajo za večjo prepoznavnost ter ustrezno podporo družinskim in drugim neformalnim oskrbovalcem.

Na njihovo delo še posebej opozarjamo 6. oktobra, na Evropski dan neformalnih oskrbovalcev.

V Sloveniji so pravice zaposlenih oskrbovalcev razpršene med več zakonov. Zakon o delovnih razmerjih omogoča pet delovnih dni »oskrbovalskega« dopusta na leto, vendar je ta neplačan. To je lahko pomembna pomoč ob nenadni situaciji, na primer po odpustu svojca iz bolnišnice, težko pa rešuje dolgotrajno oskrbo, ki lahko traja mesece ali leta. Zaposleni lahko zaprosi tudi za začasno krajši delovni čas, delo od doma ali drugačno razporeditev delovnega časa, vendar o tem odloča delodajalec glede na možnosti delovnega procesa. Plačana odsotnost zaradi nege je urejena za razmeroma ozek krog bližnjih, med katere npr. ne sodijo niti starši. Status oskrbovalca družinskega člana po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa je namenjen specifičnim, intenzivnim oblikam oskrbe in ni splošna rešitev za zaposlene oskrbovalce.

Letošnja tema osvetljuje položaj zaposlenih neformalnih oskrbovalcev, ki poleg svojega dela skrbijo za bližnjega, z osrednjim s poročilom: Oskrba bližnjih se ne drži urnika. Potreba po oskrbi se spreminja. Prilagoditi se mora tudi trg dela. Brez fleksibilnosti ne gre!

Kaj bi potrebovali za boljšo ureditev razmer?

Celostni okvir in možnosti, ki se lahko prilagajajo dejanskemu življenju ljudi. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi vlogi delodajalcev – država bi jih lahko z različnimi spodbudami podprla, da bi lažje ustvarjali boljše delovno okolje za zaposlene oskrbovalce.

Kaj pa že lahko naredijo oziroma počnejo nekateri delodajalci?

Najprej lahko ustvarijo okolje, v katerem zaposleni lahko odprto pove, da poleg službe skrbi za bližnjega. Kultura razumevanja in preproste medsebojne pomoči lahko človeku, ki doma nekoga oskrbuje, prihrani marsikatero zadrego ali skrb. Kjer narava dela to omogoča, lahko delodajalec skupaj z zaposlenim poišče bolj prilagodljiv delovni čas, možnost dela od doma ali začasno drugačno razporeditev dela. Takšna podpora ne pomaga le pri reševanju trenutne stiske, temveč lahko prispeva tudi k manjšemu izgorevanju, ter večji pripadnosti zaposlenih.

Usposabljanje za oskrbovalce se lahko organizira tudi v delovnem okolju, koristna sta lahko tudi psihološka podpora in svetovanje. Dobro je poiskati informacije in znanje, pri daljšem obdobju oskrbovanja je lahko pomembno tudi dodatno izobraževanje. Prav tako je pomembno poiskati ustrezne oblike pomoči – tako znotraj družine in med prijatelji kot v storitvah, ki lahko oskrbo olajšajo in pri njej pomagajo. Predvsem pa je treba poskrbeti zase: velikokrat se zdi to težko, vendar je pomembno, da si odtrgamo košček časa tudi za svoje telo, si od časa do časa vzamemo oddih tudi od oskrbovanja. Človek, ki je popolnoma izčrpan, težko dolgo kakovostno skrbi za drugega in opravlja svoje delo. Skrb zase zato ni sebičnost, ampak del dobre oskrbe.

Oskrba je nepredvidljiva. Življenje in tudi delovno okolje pa bi morala biti dovolj prilagodljiva, da se lahko na to nepredvidljivost odzoveta. Le skupaj lahko ustvarjamo kulturo, v kateri je oskrba prepoznana kot vrednota, o njej pa je mogoče odprto spregovoriti ter poiskati načine, kako jo čim bolje uskladiti z delom in drugimi obveznostmi.

Če želite podpreti prizadevanja za večjo prepoznavnost in podporo neformalnim oskrbovalcem ali potrebujete nasvet in oporo pri oskrbovanju, se oglasite na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer že vrsto let delajo z družinskimi oskrbovalci in zanje. Ustanovili so Facebook skupino Družinski oskrbovalci, razvili Usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce ter po vsej Sloveniji spodbujajo oblikovanje skupin svojcev po načelu samopomoči.

Pod okriljem Inštituta deluje tudi Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev, v katerega se lahko vključite brezplačno in brez obveznosti. Za več informacij pišite na
oskrbovalec@iat.si ali pokličite 064 299 599.

Sporočilo je del izjave dr. Ane Ramovš, dr. med., direktorice Inštituta Antona Trstenjak za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.