P. dr. Christian Gostečnik je gost oddaje Za življenje vsak mesec | (foto: Rok Mihevc)
Na dopust odnesemo telefone, ne vzamemo pa časa drug za drugega
Za življenje Tanja Dominko Blaž Lesnik
Telefon imamo vedno pri roki. Z enim klikom lahko stopimo v stik s človekom na drugem koncu sveta, a hkrati se vse težje pogovarjamo s tistim, ki sedi ob nas za mizo. Prav ta paradoks sodobnega časa je bil v središču pogovora s frančiškanom kliničnim psihologom dr. Christianom Gostečnikom v oddaji Za življenje na Radiu Ognjišče. »Danes je toliko osamljenih ljudi, da lahko rečemo, da je osamljenost najhujša bolezen sodobnosti,« je dejal. Po njegovih besedah največja težava ni, da je človek sam, ampak da izgublja stik s samim seboj in z ljudmi, ki ga obdajajo.
Zasloni so zamenjali pogovor
Elektronske naprave so nastale zato, da bi nas povezovale, vendar pogosto dosežejo ravno nasprotno. Gostečnik opaža, da danes ljudje na avtobusih, letalih, v čakalnicah ali celo doma ne gledajo več drug drugega, ampak vsak svoj zaslon. »Ljudje smo si na mesto odnosov postavili elektronske naprave, ki nas zelo enostavno razrešujejo, ampak samo začasno.« Po njegovih besedah tehnologija ponuja hitre odgovore in kratkotrajno pomiritev, ne more pa dati tega, kar človek najbolj potrebuje – občutka, da je slišan, sprejet in ljubljen. Ob tem je poudaril, da umetna inteligenca prinaša številne koristi in lahko pomaga pri delu, učenju ali ustvarjanju. Vendar obstaja meja, ki je nobena tehnologija ne more prestopiti. »Umetna inteligenca nam izjemno pomaga, ne nadomesti pa odnosov in jih nikoli ne bo. Tam ni čustev, tam ni ljubezni, tam ni hrepenenja.«
Žena bo rekla: 'Končno imam čas, da mu bom vse povedala.' On pa: 'Končno imam čas, da mi ni treba nikogar poslušati.'
Ko dopust postane novo razočaranje
Poletje je čas, ko številni pričakujejo, da se bodo odnosi končno uredili. Toda prav dopust je pogosto trenutek, ko pridejo razlike med partnerjema najbolj do izraza. Gostečnik je to ponazoril s preprostim primerom: žena od dopusta pričakuje, da se bosta končno pogovorila, mož pa, da ga bo končno nekdo pustil pri miru. »Žena bo rekla: 'Končno imam čas, da mu bom vse povedala.' On pa: 'Končno imam čas, da mi ni treba nikogar poslušati.'« Rezultat so razočaranja, prepiri in občutek, da se ni spremenilo nič.»Hvala Bogu, da je konec dopusta, namesto da bi se tam uredili. Domov pridemo bolj osamljeni, kot smo šli tja.« Po njegovih besedah lep dopust ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Za odnos se je treba odločiti. »Odločiti se moraš, da boš sodeloval in da ti bo lepo na dopustu. Če se za to ne odločiš, te začne reševati tehnologija.« Zato mnogi na počitnice odnesejo službeni računalnik, telefon in službene skrbi, medtem ko bližnji ostanejo brez njihove pozornosti.
Mama vedno vztraja. Vedno išče pot. Ne čaka, da bo otrok prišel do nje in popravil stvari.
Mama vedno vztraja
Drugi del oddaje je bil posebej ganljiv. Poslušalke so pripovedovale o bolečih odnosih z odraslimi hčerami. Nekatere so povedale, da se z njimi skoraj ne slišijo več, druge, da kljub številnim poskusom ne najdejo poti do njih. Gostečnik je poudaril, da je prav v takšnih trenutkih najpomembnejše, da starš ne obupa. »Mama vedno vztraja. Vedno išče pot. Ne čaka, da bo otrok prišel do nje in popravil stvari.« Vztrajanje po njegovih besedah ne pomeni pritiskanja ali očitanja, ampak pripravljenost, da ostaneš odprt za odnos, tudi kadar ta boli. Ob tem je spomnil, da noben odnos ni samoumeven. »Odnosi so napor. Odnosi so krvavi. V odnosih moraš slišati drugega, tudi kadar ti pove nekaj, česar ne želiš slišati.«
Prav zato sodobni človek ne potrebuje predvsem še več tehnologije, ampak več poguma za iskren pogovor, poslušanje in odpuščanje. Šele tam, kjer je človek pripravljen odložiti telefon in pogledati bližnjega v oči, se začnejo graditi odnosi, po katerih vsi hrepenimo.
