Marijin kip na Crnici - Medžugorje | (foto: Marjana Debevec)
Osumljenec za napad v Medžugorju naj bi bil 31-letni Poljak
Svet Marta Jerebič Slovenska tiskovna agencija
Preiskavo vandalskega napada v romarskem središču v Medžugorju, v katerem je moški v noči na torek oskrunil Marijin kip in zažgal zunanji oltar cerkve svetega Jakoba, bo prevzelo tožilstvo Bosne in Hercegovine. Policija je osumljenca včeraj popoldne prijela blizu kraja Ljubuški nedaleč od meje s Hrvaško. Čeprav oblasti niso razkrile njegove identitete, pa mediji v Bosni in Hercegovini poročajo, da gre za 31-letnega Poljaka. Njegov motiv še ni znan.
Osumljenec je po poročanju medijev pridržan v Ljubuškem, policija pa ga bo predvidoma danes predala državnemu tožilcu v Bosni in Hercegovini, ki ga bo zaslišal in se odločil o nadaljnjih korakih. Kazen za poškodovanje oziroma uničevanje verskih objektov znaša od šest mesecev do pet let zapora.
Osumljenec naj bi imel težave z duševnim zdravjem
Kot pišejo mediji, je Poljak v svoji domovini postal znan v delu javnosti, potem ko je leta 2017 iz Varšave peš romal v Medžugorje. O svoji poti je napisal knjigo, romanje pa je opisal kot duhovno borbo in kot poskus vrnitve k veri po težkih življenjskih preizkušnjah. Njegova življenjska zgodba je bila leta 2024 predstavljena v poljskem igrano-dokumentarnem filmu o verskih spreobrnitvah. Poljak je po navedbah časnika v intervjujih in verskih pričevanjih podrobno govoril o svojem življenju. Odraščal naj bi v družini, ki so jo zaznamovali alkoholizem, nasilje in pogosti prepiri. Mediji pišejo, da je imel težave z duševnim zdravjem. Že kot najstnik naj bi začel zlorabljati alkohol in droge ter krasti, pustil je šolo in pristal v popravnem domu. K resnejšemu razmisleku o Bogu ga je po lastnih besedah spodbudila izguba otroka, potem ko je njegova nekdanja partnerica doživela splav.
Obsodbe vandalskega napada
Incident v Medžugorju so obsodili številni politiki v BiH, na Hrvaškem in drugod po Evropi. Medverski svet Bosne in Hercegovine je ocenil, da skrunitev verskih simbolov in krajev molitve predstavlja ne samo žalitev verskih čustev katoličanov, temveč tudi napad na mir, medsebojno spoštovanje in dostojanstvo vseh ljudi v državi.
