Urad predsednice o tem, zakaj nismo bili vabljeni na brifing

Novice 21. 08. 2026, 16:02 Alen Salihović

Urad predsednice države se je odzval na vprašanja Radia Ognjišče glede obveščanja medijev po prometni nesreči predsednice republike Nataše Pirc Musar, njenega zdravstvenega stanja ter različnih informacij in ugibanj, ki so se po dogodku pojavila v javnosti. Med drugim smo vprašali tudi, po kakšnih kriterijih so bili posamezni mediji povabljeni na brifing in zakaj vabila ni prejel Radio Ognjišče.

Zakaj Radio Ognjišče ni bil povabljen na brifing?

Urad predsednice smo najprej vprašali: Po kakšnih kriterijih je Urad predsednice republike določil, kateri mediji oziroma novinarji so bili povabljeni na brifing, in zakaj nekateri mediji, med njimi tudi Radio Ognjišče, vabila nismo prejeli?

V Uradu konkretnih kriterijev za izbor povabljenih medijev v odgovoru niso navedli. Pojasnili so, da so za vprašanja medijev na voljo po ustaljenih komunikacijskih poteh ter da vsem medijem omogočajo pridobitev relevantnih informacij in odgovorov na njihova vprašanja. »Brifingi so pri tem le eden od načinov posredovanja informacij. V prvi vrsti UPRS obvešča s sporočili za javnost in obvestili na spletni strani predsednice republike,« so zapisali.

Dodali so, da so o prometni nesreči vsem medijem na svoji adremi posredovali dve sporočili za javnost, prvo v soboto dopoldne, 1. avgusta 2026, drugo pa v ponedeljek, 3. avgusta 2026. »Radio Ognjišče je vključeno v adremo urada ter je prejelo obe sporočili,« so poudarili. Pojasnilo urada z dne 3. avgusta je bilo objavljeno tudi na spletni strani predsednice republike.

 

Ali selektivno vabljenje pomeni neenak dostop do informacij?

Naše drugo vprašanje se je nanašalo prav na vprašanje enakopravne obravnave medijev: Kako v uradu predsednice odgovarjate na pomislek, da selektivno vabljenje medijev na brifinge lahko ustvarja neenak dostop do informacij in posledično otežuje enakovredno ter korektno poročanje vseh medijev?

Tudi na ta pomislek urad ni odgovoril neposredno, temveč je poudaril, da je za vprašanja medijev na voljo po ustaljenih komunikacijskih poteh in da vsem medijem omogoča pridobitev relevantnih informacij. Iz odgovora urada tako ni razvidno, po kakšnih merilih so bili mediji izbrani za brifing niti kako odgovarjajo na vprašanje morebitnega neenakega dostopa do informacij. Njihovo stališče pa je, da brifing predstavlja zgolj enega izmed komunikacijskih kanalov, medtem ko se uradno obveščanje izvaja predvsem prek sporočil za javnost in spletne strani predsednice republike.

Kje je meja med zasebnostjo predsednice in interesom javnosti?

Tretje vprašanje je zadevalo zdravstveno stanje predsednice: Glede na javni položaj predsednice republike: katere informacije o njenem zdravstvenem stanju je urad pripravljen posredovati javnosti in kje po vašem mnenju poteka meja med pravico predsednice do zasebnosti ter pravico javnosti do obveščenosti o zdravstvenem stanju osebe, ki opravlja najvišjo državno funkcijo?

V uradu so odgovorili, da je predsednica po prometni nesreči javno objavila odpustnico in s tem javnosti omogočila vpogled v informacije o zdravstvenih posledicah nesreče. »Zdravstveni podatki so del zasebnosti vsakega posameznika, tudi nosilca javne funkcije. Z vidika javnega interesa je bistvena predvsem informacija, ali zdravstveno stanje vpliva na sposobnost opravljanja funkcije,« so zapisali.

Če bi nastopile okoliščine, zaradi katerih bi zdravstveno stanje vplivalo na sposobnost predsednice za opravljanje funkcije, bi Urad, kot zagotavljajo, javnost o tem ustrezno obvestil. S tem so v uradu mejo javnega interesa postavili predvsem pri vprašanju, ali je predsednica zdravstveno sposobna nemoteno opravljati svojo funkcijo.

 

Kaj je dokončno in kaj se je v informacijah spreminjalo?

Četrto vprašanje smo zastavili zaradi različnih informacij, ki so se po prometni nesreči pojavljale v javnosti: V javnosti so se po prometni nesreči pojavile različne oziroma spreminjajoče se informacije o okoliščinah dogodka. Ali lahko urad predsednice pojasni, katere informacije, ki so bile doslej objavljene, so dokončne in točne, ter odgovori na očitke, da takšno komuniciranje zmanjšuje zaupanje javnosti v transparentnost urada?

V uradu konkretnega pregleda informacij, ki bi pokazal, katere navedbe so dokončne oziroma katere so se morebiti spremenile, niso podali. »Urad odgovarja za informacije, ki jih sam posreduje javnosti, ne pa za interpretacije in insinuacije, ki se pojavljajo v javnem prostoru. Zato se do insinuacij ne opredeljuje, temveč javnosti posreduje točne in preverjene informacije,« so odgovorili.

Ob tem so poudarili, da ugotavljanje vzroka prometne nesreče in okoliščin, ki so predmet preiskave, ni v pristojnosti urada predsednice. »Ugotavljanje vzroka prometne nesreče in okoliščin, ki so predmet preiskave, pa je v pristojnosti policije,« so zapisali.