Pod gladino slovenskega morja tudi ribe, ki se pogovarjajo

Sobotna iskrica 20. 08. 2026, 07:19 Maja Morela Čuk

Kaj vse živi v morju? Ali ribe spijo? Zakaj je morje slano? In ali je res, da se nekatere alge svetijo v vseh mavričnih barvah? Na ta in številna druga vprašanja je v Sobotni iskrici odgovarjala morska biologinja dr. Ana Lokovšek, raziskovalka, ki velik del svojega časa preživi pod morsko gladino. Njeno raziskovalno delo je posvečeno podvodnim gozdovom rjavih alg, ki so eden najpomembnejših življenjskih prostorov v našem morju.

Pod morsko gladino rastejo gozdovi

Ko pomislimo na gozd, si predstavljamo mogočna drevesa. A tudi morje ima svoje gozdove. Tvorijo jih rjave alge cistozire, ki rastejo v plitvem morju in nudijo dom številnim ribam, rakom, sipam ter drugim morskim organizmom. Podobno kot gozdovi na kopnem imajo tudi podvodni pomembno nalogo. Proizvajajo kisik, čistijo vodo, blažijo moč valov in varujejo obalo pred erozijo. Žal pa zaradi različnih vplivov vse hitreje izginjajo. Raziskovalce je posebej presenetilo, koliko življenja se skriva med algami. Nekatere ribe si iz njihovih delov celo gradijo prava gnezda, podobno kot ptice na drevesih.

Otroci jih lahko opazujejo kar med počitnicami

Podvodni gozdovi niso skriti na velikih globinah. Mnoge lahko opazimo že meter ali dva pod gladino. Dovolj sta maska in nekaj radovednosti. Pri raziskovalnem delu pa je potrebna tudi potapljaška oprema: neopren, jeklenka z zrakom, kompenzator plovnosti, maska in plavutke. Raziskovalci pod vodo ostanejo dlje časa, saj natančno spremljajo stanje alg in življenja okoli njih. Pri tem poudarjajo, da so številne vrste alg zaščitene, zato jih ne smemo trgati. Najlepše jih je občudovati tam, kjer rastejo.

Raziskovalci v algah odkrivajo vedno več snovi, ki bi lahko koristile tudi človeku. Nekatere preučujejo zaradi njihovega potenciala pri zdravljenju raka ali kot sestavine kozmetičnih izdelkov proti staranju kože.

Alga ni morska trava

Čeprav na prvi pogled delujejo podobno, med algami in morskimi travami obstaja pomembna razlika. Morske trave so prave cvetoče rastline. Imajo korenine, liste, cvetove in semena. Alge pa nimajo pravih rastlinskih organov, zato tudi ne cvetijo. V slovenskem morju raste pet vrst morskih trav. Največja med njimi zacveti le na vsakih pet do deset let, zato je cvetenje prava redkost.

 Ob posebnih razmerah se lahko nekatere alge tako namnožijo, da se morje obarva rdečkasto ali pa ponoči celo sveti. Ta naravni pojav lahko občasno opazimo tudi v slovenskem morju.

Morske rastline skrivajo prave supermoči

Raziskovalci v algah odkrivajo vedno več snovi, ki bi lahko koristile tudi človeku. Nekatere preučujejo zaradi njihovega potenciala pri zdravljenju raka ali kot sestavine kozmetičnih izdelkov proti staranju kože. Kljub temu raziskovalka opozarja, da alg iz morja ne nanašamo neposredno na kožo, saj na njih pogosto živijo drugi organizmi, ki lahko povzročijo opekline ali draženje.

V eni kapljici morja je več življenja, kot si predstavljamo

Pod morsko gladino ne živijo le ribe. Že ena sama kapljica morske vode lahko vsebuje množico drobnih organizmov. Vse od fitoplanktona, zooplanktona, ličink rib, rakcev in številnih drugih mikroskopskih prebivalcev morja. Ob posebnih razmerah se lahko nekatere alge tako namnožijo, da se morje obarva rdečkasto ali pa ponoči celo sveti. Ta naravni pojav lahko občasno opazimo tudi v slovenskem morju.

Zakaj je morje slano?

Slanost morja je posledica milijonov let raztapljanja kamnin. Reke in drugi naravni procesi v morje nenehno prinašajo minerale in soli, zato morje skozi geološki čas postaja celo nekoliko bolj slano, čeprav človek tega v svojem življenju ne more opaziti.

Morje ponoči ne spi

Ko sonce zaide, se življenje pod gladino šele zares prebudi. Na nočnih potopih lahko opazujemo kozice, jeguljam podobne ugorje, številne ribe, ki odhajajo na lov, in celo plankton, ki oddaja zelenkasto svetlobo. Nočno morje razkriva povsem drugačno podobo kot podnevi in raziskovalci prav zato nočne potope še posebej radi opravljajo.

Reke in drugi naravni procesi v morje nenehno prinašajo minerale in soli, zato morje skozi geološki čas postaja celo nekoliko bolj slano, čeprav človek tega v svojem življenju ne more opaziti.

Ali ribe spijo?

Da. Le da precej drugače kot ljudje. Ker večina rib nima vek, imajo oči ves čas odprte. Njihovo telo se umiri, življenjske funkcije se upočasnijo, možgani pa ostanejo delno pripravljeni na morebitno nevarnost. Podobno velja za kite in delfine. Pri njih med spanjem počiva le ena polovica možganov, druga pa skrbi, da žival še vedno plava in prihaja na površje po zrak.

Raziskave kažejo, da se številne vrste rib med seboj sporazumevajo z zvoki. Z njimi opozarjajo na nevarnost, dvorijo partnerju ali branijo svoj življenjski prostor. Še več! Nekatere vrste rib imajo celo različna »narečja«.

Ribe niso tako tihe, kot mislimo

Pregovor »tiho kot riba« očitno ne drži. Raziskave kažejo, da se številne vrste rib med seboj sporazumevajo z zvoki. Z njimi opozarjajo na nevarnost, dvorijo partnerju ali branijo svoj življenjski prostor. Še več! Raziskovalci ugotavljajo, da imajo nekatere vrste rib celo različna »narečja«, odvisno od tega, v katerem delu Jadrana živijo.

Najlepši prizor pod morsko gladino

Dr. Ana Lokovšek pravi, da jo še danes najbolj navdušujejo alge. Nekatere imajo na svoji površini drobne kristale, zaradi katerih se v sončni svetlobi lesketajo v modrih, zelenih in vijoličnih odtenkih. Druge ob določenih pogojih celo fluorescentno zasvetijo v oranžnih ali rožnatih barvah. Prav zato je podvodni svet veliko bolj pisan in raznolik, kot si predstavljamo z obale. Dovolj je le, da si nadenemo masko, pogledamo pod gladino in odkrijemo svet, ki je tik ob nas, a ga pogosto spregledamo.

Še več o morju pa v oddaji.