dr. Tomaž Ivešić | (foto: STA)
23. avgust ni le datum na koledarju
Slovenija Helena Križnik
V Sloveniji pietetne dogodke ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov vsako leto pripravlja Študijski center za narodno spravo. Da 23. avgust ni le nek datum na koledarju, ampak priložnost, ko se ustavimo ob konkretnih človeških usodah, je v pogovoru za naš radio poudaril direktor dr. Tomaž Ivešić.
Dr. Tomaž Ivešić je ocenil, da 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji še nima take prepoznavnosti, kot bi jo zaslužil. »Brez reprezentativne raziskave seveda ne bi bilo korektno govoriti o nekih odstotkih. Toda že iz javne in medijske prisotnosti lahko nekako opažamo, da veliko ljudi še vedno ne ve, kaj ta datum pomeni, zakaj ga je Evropa izbrala, da gre za obletnico podpisa pakta Ribbentrop-Molotov iz leta 1939 in njegovih tajnih protokolov, s katerimi sta nacistična Nemčija in Sovjetska zvezda razdelili velik del Srednje in Vzhodne Evrope na interesna območja in da je Evropski parlament za to ta dan namenil spominu na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.«
Pot do dejanske kulture spomina je dolga
Pri nas ta dan res zaznamujemo že skoraj poldrugo desetletje, a je pot od formalnega priznanja do dejanske kulture spomina po mnenju dr. Ivešića dolga. »Spominski dan je zares živ šele tedaj, ko njegov pomen poznajo tudi ljudje zunaj kroga zgodovinarjev, svojcev žrtev in pa institucij, ki se s temi vprašanji ukvarjamo.«
Največji izziv po njegovem mnenju nastane, ko zgodovina postane orožje današnjega političnega spopada. »Tedaj začnemo žrtve deliti na naše in vaše, sprava pa se počasi oddaljuje. In mogoče bi moral prav 23. avgust omogočati nasprotno: da se ne sprašujemo najprej, kateri strani je kdo pripadal, ampak kaj se zgodi s človekom in družbo, ko oblast ukine politični pluralizem, pravno državo, varovanje temeljnih človekovih pravic.«
Spomin na žrtve je opozorilo živim
Preteklosti ne moremo spreminjati, ampak preteklost še vedno spreminja nas, je prav tako opozoril. »Naša politična kultura, odnos do institucij, do družinskih zgodb, molk o določenih dogodkih, nezaupanje, številne delitve niso od včeraj. Če ne razumemo, od kod prihajajo, tudi sedanjost težje razumemo.«
Dr. Ivešić je hkrati spomnil, da tudi totalitarni režimi niso nastali čez noč. »Pred množičnim nasiljem so bili praviloma koraki, ki so se komu sprva zdeli mogoče majhni.« Spomin na žrtve je, kot je dodal, opozorilo živim, a ne zato, da bi ostajali ujeti v zamerah preteklosti, ampak zato, da bi znali dovolj zgodaj prepoznati trenutek, ko začne družba izgubljati svobodo.
