Žrtve komunističnega nasilja | (foto: Hina/STA)
V Maclju pokopali 500 hrvaških žrtev povojnega nasilja: »Kjer človek vidi kosti, Bog vidi osebo«
Novice Alen Salihović
V Maclju na Hrvaškem so pokopali posmrtne ostanke 500 hrvaških žrtev povojnega komunističnega nasilja, ki so bili izkopani iz štirih množičnih grobišč v Sloveniji. Po 81 letih so žrtve dobile grob v domovini. Mašo zadušnico in pogrebne obrede je vodil hrvaški vojaški ordinarij Jure Bogdan.
Slovesnost je potekala pri spominski cerkvi Kristusovega trpljenja pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
»Bog vidi osebo in pozna njeno ime«
Škof Bogdan je v pridigi poudaril neuničljivo dostojanstvo vsakega človeka in krščansko upanje v vstajenje. Ob posmrtnih ostankih žrtev je dejal: »Kjer človek vidi kosti, Bog vidi osebo; kjer zgodovina vidi številko, Bog vidi obraz; kjer ljudje prenehajo iskati, Bog ne preneha pomniti.«
Spomnil je, da so bili med žrtvami ljudje s svojimi družinami, domovi, načrti in upanjem. Njihova imena so danes večinoma neznana, vendar po škofovih besedah nobena od žrtev ni neznana Bogu. »Odreči človeku grob pomeni, da mu tudi po smrti odrekamo mesto v človeškem spominu,« je poudaril Bogdan. Z dostojnim pokopom se jim po njegovih besedah vrača prostor molitve, pietete in spomina.
Poziv k iskanju resnice
Vojaški ordinarij je opozoril tudi na odgovornost današnjih generacij. Pozval je k nadaljnjemu raziskovanju povojnih grobišč in iskanju resnice. »Zrela družba se ne boji arhivov, znanstvenih raziskav in dejstev,« je dejal ter dodal, da namen iskanja resnice ne sme biti ustvarjanje novih delitev, ampak omogočiti svojcem odgovore, žrtvam pa, kjer je mogoče, vrniti njihova imena.
Poudaril je še, da nobena ideologija ni pomembnejša od človeka ter da je resnica potrebna zaradi pravičnosti, pravičnost pa odpira pot spravi in miru.
Posmrtne ostanke izkopali v Sloveniji
Posmrtne ostanke 500 žrtev so med letoma 2013 in 2017 izkopali iz štirih množičnih grobišč v Sloveniji. Deset žrtev je bilo najdenih v Trebčah, 22 v Podstenicah oziroma Jami v Rugarskih klancih, 307 v Košnici pri Celju in 161 v Cerkljah ob Krki.
Večinoma je šlo za moške, stare med 18 in 40 let, med njimi so bili tudi mladoletniki. Sledi nasilne smrti ter najdeni osebni in verski predmeti kažejo, da je šlo za pripadnike hrvaških skupin s Križnega pota, ki so bili ubiti po koncu druge svetovne vojne leta 1945. Zaradi stanja posmrtnih ostankov posamezna identifikacija ni bila mogoča.
Slovenija je posmrtne ostanke Hrvaški uradno predala 13. maja letos. Šlo je za prvo institucionalno primopredajo te vrste med državama.
500 človeških usod
Hrvaški minister za veterane Tomo Medved je ob pokopu poudaril, da ne govorijo zgolj o številki. »Danes stojimo pred 500 človeškimi usodami, pred 500 nasilno prekinjenimi življenji,« je dejal. Po njegovih besedah so jim pred več kot osmimi desetletji odvzeli življenje, nato pa jim desetletja odrekali tudi pravico do groba.
Posmrtni ostanki so bili položeni v 81 majhnih krst, kar simbolizira število let, ki so minila od njihove smrti. Nato so jih položili v skupno grobnico. Macelj je tako po besedah organizatorjev znova postal kraj molitve, resnice in spomina, ki pa ne sme postati kraj sovraštva ali maščevanja.
