Goran Macura z ženo Metko | (foto: Izidor Šček)
Goranova pot od suženjstva odvisnosti do kristjana, moža in očeta
Srečanja s. Meta Potočnik
V oddaji Srečanja smo nedavno gostili zanimivega gosta s pretresljivo zgodbo. Goran Macura je bil nezaželen otrok s težkim otroštvom. Pobeg od doma, kraje, alkohol in droge so ga pripeljale v zapor. Sledila je težka odločitev za komuno, kjer je spoznal Jezusa, duhovno ozdravel in našel smisel življenja. Po poroki z Metko, ki jo je srečal v Stožicah na pričevanju Nicka Vujičića, si je ustvaril družino in danes kot pastor Evangelijske cerkve skupaj z ženo oznanja Jezusa.
Vabljeni, da pogovoru prisluhnete v celoti, v nadlajevanju pa si lahko preberete nekaj posebej zanimivih odgovorov.
Goran, prehodili ste zelo težko pot otroštva. Kako ste živeli?
Rodil sem se v Ljubljani v družini matere samohranilke. Ko je bila noseča z mano, jo je njen partner moj oče zapustil. Mama je bila precej izgubljena in zmedena. Kljub pritiskom družine se je odločila, da me bo obdržala, ker je bila že predolgo noseča.. Bilo ji je zelo težko, saj leta 1978 ni bilo lahko biti neporočena mama. Občutila je zavrženost in nesprejetost. Kljub temu je to velik čudež.
Kdaj sta se z Metko spoznala?
Jaz sem jo prvič videl na DVD-ju, ko je bil koncert in prvo pričevanje Nika Vujičiča v Stožicah. Več kot 200 ljudi je takrat pelo v zboru in Metka je bila med njimi. Na sliki sem jo zagledal in si rekel: »Ta je pa res lepa.« No, zdaj je moja žena.
Z vsem, kar ste preživeli, lahko danes pričujete o moči Božje ljubezni. Kdaj se je vaša zgodba zapletla?
Z mamo sva živela sama. Vem, trudila se je, kolikor je vedela in znala, a preganjala jo je njena preteklost. Tudi ona je bila zapuščen otrok, saj je oče njeno mamo zapustil. Po njeni strani so težke zgodbe prepirov, nasilja in alkohola. Njena babica je bila stara 13 let, ko se je končala II. Svetovna vojna. Zato vem, da je prihajalo do medgeneracijskih prenosov travm in notranjih ran. Mama je želela najboljše, a preprosto ni zmogla zdržati vseh pritiskov in je tudi sama posegala po alkoholu. Mojega očeta je videvala v službi, a nista imela nobenih stikov. Zanjo je bilo to zelo težko. Kot otrok sem večkrat čakal, v kakšnem stanju bo mama prišla domov. Trezna ali pijana? Ko je bila trezna, je bila čudovita mama, objemala me je, in mi rekla, da me ima rada. A velikokrat se je ta ljubezen zameglila in me je dostikrat pretepla, vpila name, saj sem bil precej živ otrok. Potreboval sem močno osebo, očeta, ki mi bo postavil meje, a ga ni bilo.
Potrditev sem pri drugih ljudeh, a nisem se čutil ljubljenega. Mislil sem, da me nima nihče rad. Od takšnih občutkov in čustev pa do mamil pa pogosto vodi kratka pot. Pri 17 letih sem prvič poskusil heroin. Od tistega trenutka dalje sem se pod vplivom heroina počutil natanko tako, kot sem se želel počutiti. Heroin je postal moj najboljši prijatelj, ne glede na to, ali me je družba sprejemala ali ne. Tak občutek sem dobil.
Konec najstniških let sem že bil vpleten v nekaj tatvin in kraj. Prav na svoj 19. rojstni dan sem sodeloval v ropu, za kar mi je zdaj seveda zelo žal. V tistem trenutku sem mislil, da če bom nekdo, ki si upa napraviti 'nekaj', me bodo vrstniki sprejeli. Pritisk znanega očeta, občutki nepripadnosti, le droga me je osvobajala, čeprav vem, da je ta osvoboditev le utvara. Zaradi omenjenega ropa so mi prisodili zaporno kazen dveh let in pol. Bil sem zaprt na Dobu. To je bil zame opomnik.
Zdaj ste oče dvema otrokoma. Kako delujete vzgojno iz te osebne izkušnje?
Ko sva izvedela, da bo se nama bo rodil sin, sem se tega strašno bal. Kaj bom pa zdaj? Očeta nisem imel, kako naj bom oče? A moram priznati, da je to čudovito poslanstvo. Ker vem, da imam nebeškega Očeta, ki skrbi zame in za vse nas. In mi daje ljubezen, da morem imeti rad otroke. In sem hvaležen, ker imam dober odnos tako s hčerko kakor s sinom.
Metka, kakšen je Goran kot oče?
Zelo je aktiven v vzgoji. Vse ga zanima in želi biti del odraščanja najinih otrok. Je zelo topla oseba, ki zna objeti, izreči spodbudne besede. Za hčerko je to zelo pomembno. Sin potrebuje veliko gibanja in akcije in skupaj prevozita s kolesom veliko poti in Jošija to neizmerno veseli. Četudi ni doživel očetove ljubezni, je sposoben ljubezen dajati meni in otrokoma. To je pravi čudež.
Štirikrat je prebral Janezov evangelij
S Svetim pismom se je prvikrat srečal prav v Splitu v komuni Reto. Ker mu je bilo dolgčas, so mu rekli, da naj prebere Janezov evangelij. In ga je. Znova in spet ... Štirikrat. Prej se mu je zdelo čudno, da ne pozna odrešenjske zgodbe, saj je menil, da se je z ogledom številnih dokumentarnih filmov o življenju naučil ogromno.
Kako je šla njegova pot naprej, pa lahko prisluhnete v audio podkastu ali si lahko ogledate na našem Youtube kanalu!
