Čaščenje križa | (foto: Rok Mihevc)
Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja
Cerkev na Slovenskem Mateja Subotičanec
Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. Od velikega četrtka zvečer, ko utihnejo zvonovi, zavladata mir in tihota, ki nas opominjata, da Jezus leži v grobu.
To ni dan brezupa, temveč dan premisleka. Je priložnost, da se ustavimo ob križih ob poti ali zmolimo desetko rožnega venca ter razmišljamo o tem, kaj Jezusova smrt pomeni za nas osebno. Brez skrivnosti križa, krščanstva preprosto ni mogoče razumeti.
Trpljenje je pot do notranje preobrazbe
Čeprav si nihče ne želi trpljenja, novomeški škof dr. Andrej Saje pravi, da je trpljenje skrivnost, ki nas preoblikuje. Ko pridejo preizkušnje, kot je bolezen, so te za človeka pogosto šok, vendar nas hkrati delajo dovzetne za vstop v Božje kraljestvo. Veliki petek nas uči, da v tem trpljenju nismo sami, saj nam Jezus pomaga nositi naš križ. S sprejemanjem trpljenja, tudi če ga ne razumemo, krepimo svojo vero in povezanost z Bogom.
Po besedah novomeškega škofa moramo v življenju napraviti neki red tako, da določimo, kaj je zares pomembno in kaj ne. To je ključ do notranjega miru. Duhovniki si v svojih natrpanih urnikih čas za premislek izborijo z jutranjo in večerno molitvijo, branjem Svetega pisma ali pa z molitvijo med vožnjo.
Notranja tihota je nujna, saj nas zunanji hrup ohranja le na površju. Čeprav se človek ob umiritvi včasih ustraši svoje notranjosti, je prav v tem miru prostor, kjer nas Gospod razsvetljuje s svojo besedo.
"Življenje po duhu" je koncept, ki ga poudarja apostol Pavel in pomeni krepitev notranjega človeka. Da bi Božji duh sploh lahko prišel do našega srca, se moramo zavestno odločiti za molitev, zakramente in premišljevanje, sicer naš notranji svet postane preveč zaprt zaradi skrbi, žalosti in obveznosti.
Strah je glavna ovira, da bi polno živeli po Božjem duhu
Po besedah novomeškega škofa je glavna ovira, ki nam preprečuje, da bi polno živeli po Božjem duhu, strah. Strah, da bomo nekaj izgubili, da ne bomo ljubljeni ali sprejeti, nas hromi. Papež Leon XIV. je svetoval, naj bomo "kakor mostovi" – odprti za druge in pripravljeni stopiti korak naprej, namesto da se zapiramo v predsodke in tradicijo.
Bistvo velikonočnih praznikov je prehod iz smrti v novo življenje, podobno kot seme, ki mora umreti v zemlji, da obrodi sad. Velika noč je priložnost, da svojo vero utrdimo na osebni izkušnji, ne le na izročilu. Končno sporočilo je polno upanja: Gospod je premagal smrt. Križ vodi k vstajenju, kar je temelj krščanske vere in vir poguma za soočanje z vsemi preizkušnjami.
Veliki petek
Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[1] Obredi velikega petka, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.
Opravilo velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Zatem prisluhnejo Božji besedi.
Po berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo.
V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija[2] ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.
Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.
V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.
Vir: Slovenska škofovska konferenca
