Da se ne bi zgodilo, da ne bo nikogar, ki bi lomil kruh

Radijski misijon 2026 31. 03. 2026, 08:54 | Rok Mihevc

V Malem misijonskem nagovoru je bil z nami frančiškan p. Marko Novak, ki je že štiri desetletja blizu bolnim in trpečim kot bolniški duhovnik. V razmišljanju se osredotoča na Frančiškovo vero ter njegov globok odnos do Cerkve, duhovništva in evharistije. Izhodišče so Frančiškove besede v oporoki: »Gospod mi je dal vero.« Nagovor objavljamo v celoti.

Z vami želim nekaj trenutkov premišljevati o Frančiškovem bratu in veri. »Gospod mi je dal vero«, tako je zapisal v oporoki v globoko občutenem spisu iz svojega življenja, svoje poti, svojega predanega izročenega srca Kristusu.

Najprej v učlovečenem, tistem majhnem v Betlehemu, Frančiškovem Betlehemu. To je Grecco. In potem do konca izročen Kristusu gospodu križani ljubezni, ki ga zaznamuje z ranami.

Frančišek je poudaril, da mu je Gospod dal vero v cerkvah. In takole je molil »molimo te Gospod Jezus Kristus tukaj in po vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu in te blagoslavljamo, ker si s svojim svetim križem svet odrešil«. To je velika molitev malega ubožnega brata Frančiška, ki jo mi bratje molimo ob bogoslužnih urah s hrepenenjem in veseljem.

V tej molitvi je najprej globoka predanost križanemu, moli ga, blagoslavlja ga, ker je svetim križem svet odrešil, križana ljubezen, ki je vse dana, križana ljubezen, ki se je izročila križana ljubezen, ki je šla v dramo smrti in velikonočni skrivnosti zmagala.

Frančišek ves predan in zato moli v cerkvah in po vsem svetu. Ampak to vsi vemo, niso samo stavbe, torej tam, kjer je pričujoč v tabernaklju, ampak so tudi občestva, kjer živi med njimi, z njimi zanje, da bi rasli v svetlobi svoje vere globoke molitve in predanosti.

Frančišek je ljubil Cerkev, Cerkev Kristusovo skupnost, zato je hotel biti služabnik te Cerkve, služabnik Jezusa Kristusa v občestvu Cerkve. In najprej je ozrl duhovnike. Duhovniki, ki jih v svojih spisih tako jaz bi rekel kar presunljivo poveličuje, tudi če so grešniki, ker so posvečeni, ker je Kristus v njih tudi skozi grešnost razodeva svojo milost, svojo lepoto, svojo ljubezen.

In Frančišek je šel še dlje. Hoče biti ponižen služabnik duhovnikov, ki so njegovi gospodarji. Tako je razumeval duhovništvo in tudi če bi bil preganjan kot revni asiški ubožec, bi se prepuščal zavetju duhovnikov, ker je v njih Kristus, ker je v njih sveta evharistija v posvečenosti, ker jo prejemajo in jo delijo drugim. Velika vera v duhovništvo svetega Frančiška

In sveti Frančišek je občudoval to, kar duhovnik posvečuje, kar sprejema v roke in kar z rokami deli presveto evharistijo. Tam je ljubezen. Tam je zjedrena ljubezen, tam je živa ljubezen, tam je Kristus, Gospod, tam je on kruh življenja, pijača neminljive ljubezni.

Zato je Frančišek tako spoštljivo, tako predano zrl v presveto evharistijo, jo slavil jo častil, jo globoko spoštoval, jo vsrkaval v svoje bitje, da bi bil sam, če rečem malo po človeško, podaljšane evharistija, razlomljeni kruh za druge, majhen, ubog, nežen, zvest in predan kruh za druge.

Eden od dogodkov, naj ga poudarim z vso srčnostjo, je kruh ljubezni do gobavca. Odpor je imel do gobovca, morda tudi strahove, saj je bila to smrtonosna bolezen. Toda Frančišek je sestopil s konja, je objel gobavca in ga poljubil in je postal sladkost v njegovem srcu. Evharistija razlomljenega kruha, sočutja in ljubezni.

Še tole misel v evharistiji in duhovništvu. Kako silno je spodbujal duhovnike k predanosti in zvestobi, da se zavedajo kakšno veličastno službo jim je zaupal Bog in jih tudi rotil, naj bodo zelo skrbni. Da jih posvetnost ne bo pognalo od središča življenja, ampak da bo svetno v evharistiji darovano, izročeno, v služenju Stvarniku in Odrešeniku posvečeno.

Sestre in bratje. Želim vam v misijonu, da bi globlje začutili tudi to razsežnost duhovnosti svetega Frančiška, globoko molitev, spoštovanje duhovništva in zrenja vanj tudi za duhovne poklice, ki jih tako primanjkuje, da bi se ja ne zgodilo, da ne bo nikogar, ki bi lomil kruh in še to, da bomo sami iz evharistije, iz svetega obhajila, živeli kot razlomljen kruh za množice.