Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Cerkev na Slovenskem 02. 04. 2026, 11:16 Petra Stopar

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo zakramentalno življenje Cerkve. V pridigah so škofje poudarili predvsem pomen zvestobe duhovniškemu poklicu, medsebojne povezanosti ter molitve za nove duhovne poklice.

Nadškof Zore: Duhovništvo je Božji dar, ki ga živimo skupaj

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je poudaril, da je duhovniški poklic najprej sad Božje izbire. Spomnil je, da je Jezus apostole izbral po dolgi molitvi k Očetu, in dodal, da je tudi vsakega duhovnika Bog poklical ob poznavanju njegovih darov, pa tudi slabosti in omejitev.

Osrednji poudarek njegovega nagovora je bil, da duhovniki potrebujejo drug drugega. Po njegovih besedah nihče sam ne more v polnosti pokazati, kaj pomeni biti Kristusov duhovnik, skupaj pa v različnosti darov, značajev, pobožnosti in služenja oblikujejo podobo duhovnika, kakršnega Cerkev potrebuje.

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega.

Nadškof Zore je opozoril tudi na nevarnost, da bi duhovniško življenje postalo predvsem zunanja dejavnost brez globoke notranje povezanosti z Bogom. Ob podobi drevesa, ki lahko navzven še stoji, znotraj pa je že suho, je poudaril potrebo po zakoreninjenosti v Božji besedi, molitvi in zakramentalni milosti. Vernike je prosil za molitev za duhovnike in duhovne poklice, tiste, ki v sebi čutijo Božji klic, pa spodbudil, naj se brez strahu odzovejo.

Nadškof Cvikl: Brez Svetega Duha bi bila Cerkev le organizacija

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je svojo pridigo oprl na besede: »Duh Gospodov je nad menoj.« Poudaril je, da je prav Sveti Duh začetek in temelj vsega krščanskega življenja in cerkvenega poslanstva. Brez Svetega Duha bi bila Cerkev zgolj organizacija, evangelij pa mrtva črka, medtem ko po Svetem Duhu vse oživi in Kristus ostaja navzoč med svojim ljudstvom.

Duhovnike je spomnil, da njihovo maziljenje ni njihova zasluga, ampak dar, ki jih je naredil za očete in pastirje Božjega ljudstva. Obenem je odkrito spregovoril o težavah sodobne pastoralne stvarnosti: o utrujenosti, rutini, občutku preobremenjenosti, o kulturnih spremembah, ki veri niso naklonjene, ter o slabljenju verske prakse v družinah in družbi.

Kot pomemben odgovor na te izzive je navedel več sodelovanja in manj samotarskega delovanja. Sinodalna pot je po njegovih besedah priložnost, da Cerkev išče nove oblike povezanosti, sodelovanja med župnijami in bolj živega pričevanja. Posebej se je zahvalil starejšim in mlajšim duhovnikom, stalnim diakonom, bogoslovcem, redovnikom in redovnicam. Vernike pa je povabil, naj molijo za svoje pastirje, jim stojijo ob strani ter po svojih močeh prevzemajo odgovornost za življenje občestva.

Škof Saje: Obnovljeni v milosti posvečenja

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je poudaril, da veliki četrtek duhovnike vrača k izviru njihovega poklica – k milosti posvečenja. Ob besedah preroka Izaija in Jezusovega nastopa v nazareški shodnici je spomnil, da je Kristus pravi Maziljenec, njegovo maziljenje pa se po Svetem Duhu nadaljuje v Cerkvi, zlasti v službenem duhovništvu.

Poudaril je, da duhovništvo ni predvsem funkcija ali naloga, ampak celostna podarjenost Kristusu. Ko duhovniki obnavljajo svoje obljube, ne obnavljajo zgolj neke obveznosti, ampak vero v to, kar je Bog storil v njih.

Duhovnik ni predvsem funkcija, temveč celostna podarjenost Kristusu.

Temelj njihove službe ni njihova popolnost, ampak Božja zvestoba, ki jih podpira tudi v slabosti, utrujenosti in preizkušnjah. Škof Saje je posebej opozoril na nevarnost osamljenosti in duhovne zagrenjenosti ter poudaril, da nihče med duhovniki ne sme ostati sam, zato je krizmena maša tudi praznik duhovniškega občestva, zbranega okoli škofa.

V pridigi se je zahvalil duhovnikom za zvesto in pogosto skrito služenje v spovednicah, pri obiskih bolnikov, v katehezi in spremljanju družin. Hvaležnost je izrazil tudi vernikom ter jih prosil, naj duhovnike še naprej podpirajo z molitvijo, potrpežljivostjo in bližino.

Škof Matjaž: V Svetem Duhu prepoznavati znamenja upanja

Celjski škof Maksimilijan Matjaž je poudaril, da isti Sveti Duh, ki je navdihoval preroka Izaija in spremljal Jezusa ob začetku njegovega poslanstva, danes vodi tudi Cerkev. Duhovnike in diakone je povabil, naj se na ta dan znova zahvalijo za milost poklicanosti in prosijo, da bi jih Bog utrjeval v poslanstvu oznanjevanja evangelija.

Ob tem je opozoril, da je sedanjost polna izzivov in negotovosti, vendar kristjan ne sme ostati ujet v človeško zaskrbljenost. Kristus ostaja gospodar časa in zgodovine, Sveti Duh pa tudi danes odpira poti, po katerih ljudje lahko sprejmejo blagovest, svobodo in upanje.

Velik del pridige je namenil življenju celjske škofije, ki letos - kot novomeška in murskosoboška škofija ter mariborska nadškofija - obhaja 20-letnico. Jubilej vidi kot priložnost za hvaležnost, pregled poti in iskanje prihodnjih korakov. Spomnil je na vizijo škofije »V Svetem Duhu se prepoznavamo« in ob njej nanizal več znamenj upanja: osebno vero mladih, nove oblike oznanjevanja, družinsko katehezo, nove skupine vernikov, rast števila mladih katehumenov in tudi bogoslovcev.

Spomnil je tudi na sinodalno prenovo Cerkve, ki kliče k poslušanju Svetega Duha, večji povezanosti in skupnemu iskanju poti. Duhovništvo je po njegovih besedah dar Cerkve za Cerkev, zato ga ni mogoče živeti zasebno ali ločeno od občestva z verniki, sobrati in škofom.

Škof Kozinc o vrtu Getsemani, ki ga doživljajo duhovniki

Murskosoboški škof Janez Kozinc je poudaril, da Bog tudi tam, kjer človek vidi le porušenost in temo, že vidi rešitev in novo rast. Ta prerokba se je po njegovih besedah deloma uresničila že po vrnitvi iz babilonskega suženjstva, v polnosti pa v Jezusu Kristusu, ki je oznanil: »Danes se je to Pismo izpolnilo.«

Škof je posebej poudaril, da se Jezusovo poslanstvo ne kaže le v čudežih, ozdravljenjih in znamenjih, ampak predvsem v njegovi daritvi. Z močnim simbolnim poudarkom je spomnil na vrt Getsemani, katerega ime pomeni oljna stiskalnica. Prav tam se začne Jezusova stiska, njegovo darovanje pa postane izvir olja blagovesti, odpuščanja, ozdravljenja in posvečenja za vse, ki verujejo.

Kristusovo duhovništvo ni moje duhovništvo, ni privatna stvar, temveč stvar Cerkve, dar Cerkve.

Murskosoboški škof je ob tem spregovoril tudi o »vrtu Getsemani«, ki ga duhovniki doživljajo v svojih preizkušnjah: v slabostih, utrujenosti, malodušju, strahu, ob velikih pastoralnih zahtevah in nerazumevanju ljudi. Prav zato jih je povabil, naj ostajajo trdno povezani z molitvijo, Božjo besedo, zakramentom sprave in skrbno pripravo na oznanjevanje.

Vernike pa je spodbudil, naj zaradi slabosti duhovnikov ne zapadejo v jezo ali obrekovanje, ampak naj jih podpirajo z molitvijo in darovanjem svojih odpovedi ter preizkušenj. Ob sklepu je poudaril, da je tudi današnji čas, kljub navideznemu blagostanju, čas velikih napetosti in stisk, zato Jezusova beseda o letu Gospodove milosti ostaja živa in aktualna tudi danes.

Škof Štumpf o pomenu mladih za Cerkev

V homiliji je koprski škof Peter Štumpf poudaril, da je krizmena maša maša duhovniškega bratstva, v kateri se posebej razodeva povezanost med duhovniki, škofom in vsem Božjim ljudstvom. Ob besedah preroka Izaija je spomnil, da je Jezus v polnosti izpolnil poslanstvo oznanjevanja v ljubezni, zato tudi duhovniška služba ne more temeljiti zgolj na dolžnosti, ampak na bratstvu, spoštovanju in medsebojni skrbi. Posebej je dejal, da lahko duhovniki v svetu, zaznamovanem z nasiljem, sebičnostjo in razčlovečenjem, človečnost ohranjajo predvsem tako, da sami živijo pristne bratske odnose in s tem dajejo zgled družinam, župnijam in celotni škofiji.

Škof Štumpf je veliko pozornosti namenil tudi mladim in novim duhovnim poklicem ter poudaril, da Cerkev ne sme zamuditi priložnosti, ki jo predstavljajo mladi, saj v sebi nosijo odprtost za evangelij in vrednote. Ob tem je spregovoril tudi o pomenu svetih olj, ki po njegovih besedah prinašajo »dišavnost življenja« v svet ranjenosti, smrti in razkroja. Duhovniki so zato poklicani, da med ljudi širijo vonj usmiljenja, odpuščanja, sprave in upanja. Ob koncu se je zahvalil letošnjim jubilantom za njihovo dolgoletno zvesto službo ter se v molitvi spomnil tudi pokojnih duhovnikov koprske škofije.