Jeruzalem, Sveta dežela, Izrael | (foto: Pixabay)
V Sveti deželi našli rešitev za obhajanje velikega tedna v težkih razmerah
Svet Helena Križnik
Na Izrael so se zgrnile številne kritike, potem ko je policija latinskemu patriarhu v Jeruzalemu in kustosu v Sveti deželi, kardinalu Pierbattisti Pizzaballi in patru Francescu Ielpi, na cvetno nedeljo preprečila vstop v baziliko Božjega groba, kjer sta želela darovati sveto mašo. Sveti sedež je med drugim na pogovor povabil veleposlanika judovske države v Vatikanu. Po neljubem dogodku je le prišlo do dogovora, kako v zapletenih varnostnih razmerah obhajati obrede velikega tedna v tem svetišču.
Nesrečen primer prekoračitve pooblastil
Incident je tudi med zaveznicami Izraela naletel na negativne odzive. Da ga je težko upravičiti in da je šlo za nesrečen primer prekoračitve pooblastil, je med drugim ugotavljal veleposlanik ZDA v judovski državi Mike Huckabee. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa je povedala, da je zunanje ministrstvo svetovne velesile izrazilo zaskrbljenost. »Želimo, da bi verniki imeli dostop do svetih krajev. Seveda je varnost najvišja prioriteta. Kot smo lahko razumeli, Izrael pripravlja ukrepe za njihovo vnovično odprtje v velikem tednu, za kar smo hvaležni.«
Omogočeni bodo neposredni prenosi obredov iz bazilike Božjega groba
Latinski patriarhat v Jeruzalemu in Kustodija Svete dežele sta v skupni izjavi sporočila, da sta s pristojnimi organi našla rešitev za obhajanje bogoslužij in ohranitev starodavne tradicije ob največjem krščanskem prazniku v baziliki Božjega groba. Še naprej bodo veljale omejitve zaradi vojne z Iranom, a bodo v svetišču zagotovili duhovno sodelovanje vernikov z vsega sveta prek neposrednega prenosa obredov velikega tedna. Policija je ob tem dodala, da bosta tako omogočena verska svoboda in zaščita življenj.
Kardinal Pizzaballa in pater Ielpo molita za mir
Kardinal Pierbattista Pizzaballa in pater Francesco Ielpo sta bila vesela izrazov solidarnosti in podpore, še posebej pa pravočasnega in odločnega posredovanja voditeljev v Izraelu ter tudi vseh ostalih za hitro ukrepanje. Zapisala sta, da religiozno verovanje predstavlja najvišjo človeško vrednoto. Zato predvsem v stiskah in sporih varovanje verske svobode ostaja temeljna in skupna dolžnost vseh. Zavzela sta se za nenehen dialog, medsebojno spoštovanje in status quo, oba molita za konec spopadov, ki močno vplivajo na celotno bližnjevzhodno regijo.
Večinoma je zaprt tudi zid žalovanja
Velja omeniti, da je v Jeruzalemu zaradi varnostnih razlogov večinoma zaprt tudi zid žalovanja, ki je najsvetejši judovski kraj. Do 50 ljudi naenkrat lahko moli v ograjenem prostoru ob tamkajšnjem trgu. Odprte so sicer manjše cerkve, sinagoge in mošeje v stari mestni četrti, ki se nahajajo dovolj blizu zaklonišč, a je zbiranje omejeno na manj kot 50 ljudi, podobno kot v času epidemije covida-19.
