Škofje po svetu so dopoldne darovali krizmene maše. Za Leona XVI. je bila to prva krizmena maša v vlogi papeža in rimskega škofa. V pridigi je razčlenil tri temeljne razsežnosti poslanstva duhovnika in škofa.
»Biti poslan« najprej pomeni ločitev, zapustitev tistega, kar je znano, in vstopanje v novo.
Srečanje
Ta neke vrste »izpraznitev« je pogoj za drugo razsežnost poslanstva – za srečanje. Ljubezen je pristna samo, če je razorožena, brez vsakega razkazovanja, je dejal papež. »Ni veselega oznanila ubogim, če gremo k njim z znamenji moči, prav tako ni resnične osvoboditve, če se sami ne osvobodimo navezanosti.«
Krščansko poslanstvo je bilo v zgodovini pogosto izkrivljeno z logiko prevlade. Zato je zdaj nujno opominjati, je dejal sveti oče, da dobro na pastoralnem, socialnem ali političnem področju ne more izhajati iz zlorabe moči. »Tudi kraji, kjer je sekularizacija najbolj napredovala, niso ozemlja, ki bi jih bilo treba osvojiti ali znova osvojiti.« V kulturah, ki ponujajo nove usmeritve življenja, pogosto v nasprotju z Jezusovim evangelijem, je treba z Jezusovo besedo doseči »najgloblje jedro duše mest«, je dejal papež, a opozoril, da se to lahko zgodi samo, če v Cerkvi hodimo skupaj, če poslanstvo ni junaška pustolovščina posameznikov, temveč živo pričevanje Telesa z mnogo udi.
Tu nastopi tretja razsežnost krščanskega poslanstva: križ, preizkušnje, nerazumevanje. »Križ je del poslanstva, ki s tem postane bolj grenko in zastrašujoče, a hkrati tudi bolj nesebično in pretresljivo,« je dejal Leon XIV. in ob tem spomnil na salvadorskega škofa in mučenca, sv. Oskarja Romera, ki je bil leta 1980 ubit na oltarju. Pridigo je sklenil z mislijo, da svetniki pišejo zgodovino in da se v svetu, ki ga uničujejo sile opustošenja, nov narod dvigne iz pričevalcev.
Ob tem je vse duhovnike povabil: »V tem temnem trenutku zgodovine se je Bog odločil, da nas pošlje širiti Kristusov vonj tam, kjer vlada vonj smrti. Znova potrdimo svojo zavezo temu poslanstvu, ki od nas zahteva edinost in prinaša mir.«
Maša zadnje večerje v laternaski baziliki
S papežem je pri krizmeni maši v vatikanski baziliki somaševalo približno 40 kardinalov, nadškofov in škofov ter številni duhovniki. Mašo zadnje večerje, s katero vstopamo v velikonočno tridnevje, pa bo daroval v lateranski baziliki, kjer bo opravil tudi obred umivanja nog 12 duhovnikom. S tem se vrača k tradiciji, potem ko je Frančišek ta obred večinoma opravljal v zaporih. Tudi na jutrišnji veliki petek bo Leon XIV. sam nosil križ na vseh postajah križevega pota v rimskem Koloseju.
V petek, 10. aprila, se bo ob 15. uri pred stavbo Državnega zbora v Ljubljani odvil »Veliki protikorupcijski shod«. Organizatorji z Alešem Primcem na čelu so javnost pozvali k udeležbi ravno v ...
Velika noč je največji krščanski praznik, zato bi bilo neprimerno, da bi ga praznovali le en dan. Kot imamo v državi določene praznike dva dneva, je prav, da je tudi velika noč za kristjane čas ...
Pred prvo sejo novega sklica državnega zbora ostaja odprto ključno vprašanje – kdo bo vodil parlament in kako hitro bo stekel proces oblikovanja vlade. Nekdanja poslanka in podpredsednica DZ ...
Slovenci smo narod presežkov. Žal tudi takrat, ko gre za pitje alkohola. Ob Svetovnem dnevu zdravja in izteku akcije 40 dni brez alkohola je v naši Svetovalnici z novinarko Tanjo Dominko ...
Po državnozborskih volitvah se politična pozornost seli k vprašanju, kakšna vlada lahko nastane v naslednjih tednih. V skupni listi Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokus Marka Lotriča ...
Velikonočni ponedeljek je prinesel razmislek o dveh resničnostih, ki ta hip zaznamujeta Slovenijo: o krščanskem oznanilu upanja in o politični negotovosti po volitvah. Duhovnik dr. Jože Plut in ...
