Papež Leon XIV., predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram in sopredsednik Roberto Almada | (foto: Elisabetta Trevisan)
Papež Leon XIV. sprejel predstavnike Gibanja fokolarov z vsega sveta
Papež in Sveti sedež Marjana Debevec
Leon XIV. je v soboto sprejel člane Gibanja Fokolarov, ki so se udeležili vrhovne skupščine v Rocca di Papa. Pozval jih je, naj ohranjajo karizmo edinosti ustanoviteljice Chiare Lubich kot znamenje za svet, zaznamovan z nasiljem in barbarstvom. Papež je nato spodbudil še k preglednosti in vključevanju vseh v skupnosti ter se zahvalil za številne fokolarine, ki z junaško predanostjo v svetu še naprej živijo življenje molitve, dialoga in dela.
Edinost, »kvas« za svet, v katerem »strup razdeljenosti in sporov onesnažuje srca in družbene odnose«, ter »pregrada« pred številnimi »sejalci sovraštva, ki človeštvo vračajo k oblikam barbarstva in nasilja«.
Edinost znotraj gibanja, da bi razlikovali vidike, ki so »nebistveni« ali »problematični« za karizmo, in da bi se zavzemali za največjo »transparentnost« in »vključevanje vseh«.
To je dvojno poslanstvo: navzven in navznoter, vedno usmerjeno k cilju edinosti, ki jo papež Leon XIV. zaupa članom Marijinega Dela, bolj znanega kot Gibanje Fokolarov, cerkvene skupnosti – rojena iz navdiha Chiare Lubich – med najbolj razširjenimi na svetu.
Sveti oče je predstavnike gibanja z vsega sveta sprejel ob koncu vrhovne skupščine, ki je potekala od 1. do 21. marca v Mednarodnem centru v Rocca di Papa. Na skupščini je bila Margaret Karram znova izvoljena za predsednico za drugi mandat, izbran pa je bil tudi novi sopredsednik, italijansko-argentinski duhovnik Roberto Eulogio Almada.
»Naj Gospod blagoslovi vaše delo!«, jim je dejal papež na začetku avdience v dvorani Sala Clementina.
Objavljamo prevod celotnega papeževega nagovora
V imenu Očeta, Sina in Svetega Duha.
Mir z vami!
Vesel sem, da sem se sreča to popoldne z vami, potem ko ste se udeležili vrhovneskupščine gibanja Fokolarov. Pozdravljam predsednico Margaret Karram, ki je bila ponovno izvoljena za drugi mandat, in novega sopredsednika, don Roberta Eulogia Almado. Naj Gospod blagoslovi vajino služenje!
Vse vas je pritegnila karizma Božje služabnice Chiare Lubich, ki je oblikovala vaše osebno življenje in slog vašega skupnostnega življenja. Vsaka karizma v Cerkvi izraža vidik evangelija, ki ga Sveti Duh v določenem zgodovinskem obdobju postavi v ospredje, za dobro Cerkve same in za dobro celotnega sveta. Pri vas gre za sporočilo edinosti: edinosti med ljudmi, ki je sad in odraz Kristusove edinosti z Očetom: »Naj bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi« (Jn 17,21).
Ta duh edinosti živite predvsem med seboj in ga povsod pričujete kot novo možnost bratskega, spravljenega in veselega življenja med ljudmi različnih starosti, kultur, jezikov in verskih prepričanj. To seme je preprosto, a močno, saj pritegne tisoče žensk in moških, vzbuja poklice, ustvarja zagon za evangelizacijo, pa tudi socialna, kulturna, umetniška in gospodarska dela, ki so kvas ekumenskega in medverskega dialoga.
Danes je to vzdušje edinosti še kako potrebno, saj strup razdora in sporov onesnažuje srca in družbene odnose, zato ga je treba preprečevati z evangelijskim pričevanjem o edinosti, dialogu, odpuščanju in miru. Tudi prek vas je Bog v preteklih desetletjih pripravil veliko ljudstvo miru, ki je prav v tem zgodovinskem trenutku poklicano, da deluje kot protiutež in pregrada številnim sejalcem sovraštva, ki človeštvo vračajo k oblikam barbarstva in nasilja.
Poleg tega pomembnega pričevanja o edinosti in miru je vam, dragi, zaupana tudi odgovornost, da ohranite karizmo vašega gibanja v post-ustanovitveni fazi, fazi, ki se ne izteče s prvim generacijskim prehodom po smrti ustanoviteljice, ampak se nadaljuje tudi naprej. V tem času ste poklicani, da skupaj razlikujete, kateri vidiki vašega skupnega življenja in vašega apostolata so bistveni in jih je zato treba ohraniti, ter katera orodja in prakse, ki, čeprav se že dolgo uporabljajo, niso bistveni za karizmo ali pa so pokazali problematične vidike in jih je zato treba opustiti.
Ta faza zahteva tudi močno zavezanost k preglednosti s strani tistih, ki imajo odgovorne vloge na vseh ravneh. Preglednost je namreč po eni strani pogoj za verodostojnost, po drugi strani pa je nujna, saj je karizma dar Svetega Duha, za katerega so odgovorni vsi člani. Ti imajo torej pravico in dolžnost, da se počutijo kot soustvarjalci Dela, h kateremu so se pridružili s popolno predanostjo. Ne pozabite tudi, da je vključevanje članov vedno dodana vrednost: spodbuja rast tako posameznikov kot Dela, razkriva skrite vire in potencial vsakega posameznika, vzbuja odgovornost in spodbuja prispevek vseh.
Odgovornost skupnega razločevanja, zaupana vsem vam, zajema tudi način, kako je treba karizmo edinosti prenesti v načine skupnostnega življenja, ki izžarevajo lepoto evangeljske novosti in hkrati spoštujejo svobodo in vest posameznikov, pri čemer cenijo darove in edinstvenost vsakega. Lahko razmišljamo o tem, da je Jezus v svoji velikoduhovniški molitvi, potem ko je rekel »naj bodo eno«, dodal »naj bodo tudi oni v naju« (Jn 17,21), s čimer je edinost med učenci povezal z višjo edinostjo, tisto med Očetom in Sinom.
To pomeni, da se edinost, ki jo skušate živeti in pričevati, uresničuje predvsem »v Bogu«, v izpolnjevanju njegove svete volje, in posledično v skupnem prizadevanju za občestvo in skupnostno življenje, ki ga podpirajo in vodijo tisti, ki so pooblaščeni za to službo. Edinost je dar in hkrati naloga ter klic, ki nagovarja vsakogar. Vsi so poklicani, da razlikujejo, kaj je Božja volja in kako se lahko uresniči resnica evangelija v različnih situacijah skupnostnega ali apostolskega življenja. In vsi morajo na tej poti razlikovanja izkazovati bratstvo, iskrenost, odkritost in predvsem ponižnost, osvobojenost od samih sebe in lastnega stališča. Edinost vseh v Bogu je evangelijski znak, ki je preroška moč za svet.
Edinost torej ne sme biti razumljena kot poenotenje misli, mnenj in življenjskega sloga, kar bi namreč lahko vodilo k razvrednotenju lastnih prepričanj, v škodo osebni svobodi in poslušanju lastne vesti. Chiara Lubich je trdila, da je predpostavka vsakega pravila ljubezen (prim. Uvod v Statut). Zato je nujno, da edinost vedno hrani in podpira medsebojna ljubezen, ki zahteva velikodušnost, dobrohotnost, spoštovanje; tista ljubezen, ki se ne hvali, se ne napihuje, ne išče lastnih interesov, ne veseli se krivice, ampak se veseli le resnice (prim. 1 Kor 13,4–6).
Predragi, skupaj se zahvalimo Gospodu za veliko duhovno družino, ki je nastala iz karizme Chiare Lubich. Za mlade v vaših skupinah, ki z jasnim pogledom vidijo lepoto poklica, da so orodja za edinost in mir v svetu. Za družine, ki jih je prisotnost Jezusa v njihovem družinskem življenju obnovila in okrepila. Za škofe, duhovnike in posvečene osebe, ki so doživeli obnovo daru svojega služenja in svojega verskega življenja skozi stik z vašim gibanjem in vašo duhovnostjo. Za številne fokolarine, ki pogosto z junaško predanostjo po vsem svetu živijo življenje molitve, dela, dialoga in evangelizacije, po zgledu apostolskega življenja prvih krščanskih skupnosti. In zahvaljujemo se za neštete sadove svetosti, znane ali neznane, ki jih je vrnitev k evangeliju, ki ste jo spodbujali, prinesla Cerkvi v vseh teh letih.
Spodbujam vas, da nadaljujete svojo pot, in vas iz srca blagoslovim, pri tem pa prosim za vseh vas posredovanje Device Marije, da vas varuje in vas vedno spremlja s svojo materinsko pomočjo. Hvala!
Slišal sem, da radi pojete: zato zapojmo skupaj molitev, ki nas je naučil Jezus: »Pater noster«….
Blagoslov Hvala! Najboljše želje.
