Kampanja pred volitvami zaznamovana z aferami, manj vsebine in veliko ostrine

Slovenija 20. 03. 2026, 11:17 Alen Salihović

Volilna kampanja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se izteka. Stranke imajo volivce čas nagovarjati le še do polnoči, zadnji dan pa tradicionalno izkoriščajo za sklepna sporočila in mobilizacijo podpore. V ospredju so vprašanja, kdo ponuja najboljšo vizijo za prihodnja štiri leta in kaj je pri tokratnem odločanju na kocki. A kot ocenjujejo nekateri novinarji, ki so kampanjo spremljali od blizu, je bila ta po pričakovanjih intenzivna, a pogosto tudi vsebinsko skromna in zaznamovana z aferami.

Kampanja “na nož” in v znamenju prisluhov

Novinarka Tanja Dominko ocenjuje, da kampanja ni odstopala od ustaljenih vzorcev slovenskega političnega prostora. »Kampanja je potekala po pričakovanjih, kajti vedeli smo, da se bo za vstop v parlament borilo veliko strank,« pravi in dodaja, da velika konkurenca prinaša tudi ostrejši boj.

Po njenih besedah je bila kampanja »kruta«, saj so na površje prihajale različne zgodbe in afere. Tokrat pa je bila po njenem opažanju posebnost, da udarci niso bili usmerjeni le na eno politično stran: »Za razliko od prejšnjih kampanj lahko rečemo, da so se v tej brutalni igri znašli predstavniki obeh strani.«

To je po njenem presenetilo predvsem levico, ki se s tem ni najbolje znašla: »Največ presenečenja je bilo zlasti na levici in mislim, da se tudi ne znajo prav dobro spopasti s tem izzivom.«

Veliko sporočil, manj konkretnih odgovorov

Podobno kritičen je tudi Tone Gorjup, ki opozarja na razkorak med obljubami in konkretnimi dosežki politikov. »Ko poslušaš odgovore in načrte, bi lahko rekel, da vsaj polovico teh kandidatov lahko damo v službo v marketing,« je dejal.

Po njegovem mnenju kampanja ni prinesla dovolj refleksije o preteklem delu: »Malo pa se govori o tem, kaj se je doslej dogajalo, kaj kdo lahko pokaže.«

Premalo razprave o ključnih vrednotah

Novinarka Marjana Debevec izpostavlja, da se kampanja ponovno ni osredotočila na ključne družbene teme. »Žal se je spet izkazalo, da je šlo veliko za stališča proti osebi, bolj kot za stališča o določenih tematikah,« je opozorila.

Posebej pogreša razpravo o družini in življenju: »Gre namreč za prihodnost našega naroda, ukvarjamo pa se s stvarmi, ki so dostikrat na obrobju naše družbe.«

Intenzivno, a ne dovolj vsebinsko

Da je bila kampanja ostra in napeta, a ne dovolj poglobljena, meni tudi Marcel Krek. »Kampanja je bila res intenzivna, na nož, pa žal ne preveč vsebinska,« ugotavlja.

Ob tem izraža upanje, da bo obdobje po volitvah drugačno: »Resnično upam, da bo čas po volitvah, ko se bodo oblikovale koalicije, bolj vsebinski in da bomo dobili vlado, ki bo delala za prihodnost države.«

Klasična kampanja z enostavnimi sporočili

Podobno je kampanjo ocenil tudi Jernej Dragar, ki jo vidi kot precej tipično. »Šlo je za neko klasiko, predvsem v smislu tega, da na trenutke ni bila preveč konstruktivna,« pravi.

Po njegovem so v ospredju prevladovala poenostavljena sporočila: »Šlo je bolj za popularne, enostavne povedi kot pa za resno vsebinskost.«

Razočaranje nad programi, a zaupanje v volivce

Novinarka Nika Mandelj priznava, da je kampanjo spremljala še posebej pozorno, a je bila nad ponujenimi vsebinami razočarana. »Imela sem velik interes spoznati programe strank in tukaj sem bila razočarana,« pravi.

Kljub temu ostaja optimistična: »Verjamem, da smo ljudje dovolj izobraženi in vešči uporabe interneta, da bomo sami preverili vse, kar je bilo rečeno, in se prav odločili za prihodnost države.«

Brez odgovorov na ključne izzive

Andrej Šinko pa opozarja, da kampanja ni ponudila odgovorov na ključne izzive, s katerimi se država sooča. »Kampanja je bila precej nevsebinska in ni dala resnih odgovorov, kako se soočiti z izzivi,« meni.

Izpostavil je predvsem gospodarske in zdravstvene težave: »Energetska kriza bo zelo verjetno vodila v inflacijo in težave v gospodarstvu, pa pravih odgovorov na to nismo dobili. Prav tako ne na težave v zdravstvu.«

Ob tem ga skrbijo tudi ponavljajoče se politične delitve: »Te že videne delitve, če bodo trajale, za državo ne pomenijo nič dobrega.«

Odločitev zdaj v rokah volivcev

Čeprav se kampanja zaključuje z ostrimi sporočili in številnimi odprtimi vprašanji, bo končno besedo v nedeljo imelo volilno telo. Po oceni sogovornikov bo ključno, ali bodo volivci kljub pomanjkanju poglobljene razprave prepoznali programe in izbrali smer razvoja države za prihodnja štiri leta.