Zdravila | (foto: Unsplash)
Ustavno sodišče farmacevtom ne dovoljuje ugovora vesti
Novice | Marjana Debevec
Ustavno sodišče je v sredo odločilo, da določba zakona o lekarniški dejavnosti, ki farmacevtom ne dovoljuje uveljavljanja ugovora vesti, ni v neskladju z ustavo. S tem je zavrnilo zahtevo Sindikata farmacevtov Slovenije Sifarm, ki je menil, da določba pomeni nedopusten poseg v temeljno človekovo pravico.
Sporna določba farmacevtskim strokovnim delavcem prepoveduje, da bi zaradi osebnih, verskih ali etičnih prepričanj zavrnili izdajo zdravil ali drugih izdelkov za podporo zdravljenju. V Lekarniški zbornici in sindikatu SIFARM menijo, da gre za absolutno izključitev pravice do ugovora vesti, kar je po njihovem prepričanju v nasprotju z ustavo.
»Kljub odločitvi Ustavnega sodišča ostajamo pri stališču, da gre za nesorazmeren poseg v svobodo vesti zaposlenih v lekarniški dejavnosti, ki jih postavlja v neenakopraven položaj z drugimi zdravstvenimi delavci. Hkrati poudarjamo, da vsaka ureditev, ki je skladna z Ustavo, še ni nujno tudi ustrezna, pravilna in pravična,« je za naš radio poudaril Predsednik SIFARM-a dr. Aljaž Sočan.
Ustavno sodišče je vlogo farmacevta opredelilo kot »nepovzročitveno«, saj naj bi farmacevt zgolj izvrševal odločitev zdravnika.
»V SIFARM-u menimo, da takšna razlaga podcenjuje našo strokovno vlogo, posega v našo osebno in poklicno integriteto ter otežuje delo farmacevta, kot nosilca lekarniške dejavnosti, v skladu z etičnimi načeli, ki farmacevtom nalagajo osebno odgovornost pri izvajanju poklica. Farmacevti smo tako edina skupina zdravstvenih delavcev, ki jim je pravica do ugovora vesti izrecno odvzeta.«
Ob tem so spomnili, da je bilo izdanih kar pet ločenih mnenj, kar kaže na izrazita razhajanja med sodnicami in sodniki. Odločitev je bila sicer sprejeta s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič.
Nevaren precedens
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da se je Ustavno sodišče s presenetljivo kratko odločitvijo izognilo pomembnim vprašanjem, ki jih odpira pravica do ugovora v vesti.
»Kot da bi se ustavno sodišče namenoma izognilo strogemu testu, saj bi ta po mojem mnenju pokazal, da zakonska ureditev pade že na nujnosti. To tudi poudarja sodnik Svetlič v odklonilnem ločenem mnenju.«
S tem je po Zobčevem mnenju postavilo nevaren precedens za vse primere ugovora vesti farmacevtom. »Morda tudi pri izdaji učinkovin za evtanazijo, oziroma za samousmrtitev. In to je zelo, zelo daljnosežno, nevarno, tako da to odločbo ocenjujem kot še en prispevek k razgradnji sistema človekovih pravic,« je za naš radio še pojasnil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
