dr. Ernest Petrič in dr. Anton Stres | (foto: ARO)
Petrič in Stres kritično o nizki politični kulturi, pomanjkanju dialoga in krizi vrednot
Spoznanje več Alen Salihović
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Planet TV in Radiu Ognjišče sta bila gosta dolgoletni diplomat dr. Ernest Petrič in upokojeni nadškof ter profesor dr. Anton Stres, ki sta spregovorila o stanju slovenske družbe, politični kulturi, demokraciji, spravi, volitvah in vlogi Cerkve v javnosti. Oba sta bila v oceni razmer zelo neposredna: Slovenija je po njunem mnenju sicer utrdila svoj mednarodni položaj, a doma ostajajo resne težave, od nizke ravni političnega govora do pomanjkanja moralne odgovornosti in izključevanja.
Raven političnega govora je porazna
Dr. Ernest Petrič je ob komentiranju nedavnih prisluhov, ki razkrivajo pogovore med visokimi predstavniki politike, opozoril predvsem na ton in raven komunikacije. Po njegovih besedah ni ključno le vprašanje avtentičnosti posnetkov, temveč tudi to, kaj razkrivajo o politični kulturi v državi. “To niso neke debate o resnih problemih med voditelji države. To je tako zelo parterno.”
Ob tem je bil oster tudi v osebni oceni: “Sem malce zgrožen, da živim v državi s tem nivojem tistih ljudi, ki so na ključnih položajih.” Po njegovem takšna raven komunikacije pomeni velik odmik od idealov, ki so spremljali nastanek slovenske države.
O očitkih o izraelskem vplivu: “Skoraj težko verjamem”
Petrič je komentiral tudi ugibanja, da naj bi za nekaterimi aktualnimi zgodbami stali izraelski akterji. Do teh trditev je bil izrazito skeptičen. “Izrael ima resne skrbi. Izrael je država, ki je permanentno ogrožena in da bi se oni zdaj ukvarjali s Slovenijo in slovenskimi volitvami, skoraj da težko verjamem.” Po njegovem se takšne razlage zdijo pretirane in premalo utemeljene.
Stres: Cerkvi nihče ne more odvzeti pravice do javne besede
Dr. Anton Stres je v oddaji posebej poudaril, da je problematiziranje javnega glasu Cerkve nedopustno in v nasprotju z ustavno zagotovljenimi pravicami. V odzivu na očitke, da se Cerkev ne bi smela oglašati ob referendumskih in volilnih vprašanjih, je bil zelo jasen. “To je teptanje osnovne človekove pravice. Ne samo verske svobode, ampak tudi pravice do mnenja in do izražanja svojih mnenj.”
Po njegovih besedah je vračanje k razmišljanju, da Cerkev ne sme javno spregovoriti, ostanek nekih drugih časov: “To je privlečeno iz zelo naftalinskih predalov.”
Poudaril je, da so vprašanja, povezana z življenjem, dostojanstvom človeka in vestjo, preveč temeljna, da bi Cerkev o njih molčala. “Politika je izgubila zavest, kaj je prav in kaj ni prav”
Ob komentiranju vsebine spornih pogovorov je bil Stres še ostrejši. Ocenil je, da razkrivajo globoko moralno otopelost in aroganco političnih akterjev. “Slovenska politika je v tem primeru izgubila dejansko popolno zavest, kaj je prav in kaj ni prav.”
Posebej ga je pretresel občutek nedotakljivosti, ki ga po njegovem odražajo takšni pogovori: “Tisto, kar tukaj preseneča, je strahotna aroganca. Do nam pa kaj more.” Po njegovem je prav to eden najbolj nevarnih znakov razkroja demokratične kulture.
Demokracija ni izključevanje
Oba sogovornika sta bila zelo kritična do politične logike izključevanja, ki je po njunem v Sloveniji postala skoraj običajna. Petrič je poudaril, da je bistvo demokracije ravno v soočenju razlik in iskanju najboljših rešitev v dialogu. “Demokracija je v bistvu obstoj različnosti, ki se soočajo na demokratičen način, v nekem dialogu, v iskanju najboljših rešitev.”
Zato ga posebej razburja, ko politiki že vnaprej izključujejo sodelovanje z delom političnega prostora: “Ko poslušam naše politične voditelje: s temi pa ne bomo sodelovali … zakaj pa ste tu?”
Tudi Stres je takšno držo označil za eno najbolj usodnih značilnosti slovenskega političnega prostora: “To izključevanje je gotovo eno najbolj usodnih stanj v našem okolju.” Po njegovem se celo pod besedami o vključevanju pogosto skriva ravno nasprotno ravnanje: “Bolj ko govorijo o vključevalnosti, bolj so sami izključujoči.”
Kriza vrednot in posledice totalitarne dediščine
Stres je kot enega osrednjih razlogov za sedanjo krizo izpostavil pomanjkanje moralne vzgoje in vrednotne orientacije. Po njegovem je Slovenija iz totalitarnega obdobja izšla s prepričanjem, da bodo vse rešile strukture, zakoni in politični sistem, premalo pa se je poudarjalo notranjo moralno odgovornost človeka. “Ni dovolj samo nova ustava, ni dovolj samo dobra zakonodaja, potrebno je tudi navdušenje in prepričanje državljanov, da je to, kar je treba narediti, res prav.”
Slikovito je dodal: “Morala je neke vrste olje, ki je nujno potrebno v nekem stroju, da stroj sploh dela.”
Petrič je temu pritrdil in opozoril še na problem “notranje nesvobode”, ki jo je zaznal celo na pomembnih institucijah, tudi na ustavnem sodišču. Po njegovem gre za ostanek stare miselnosti, ki še vedno omejuje svoboden dialog in neodvisno presojo.
Sprava kot dolžnost generacije
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi spravi. Petrič je dejal, da bi morala prav sedanja generacija narediti resen korak k razbremenitvi prihodnosti. “Mislim, da je na nek način historična dolžnost naše generacije, levih, desnih, sredinskih, da to vprašanje resno obravnavamo in ga pripeljemo do dostojnega konca.”
Po njegovem Slovenija potrebuje nekaj podobnega, kot so ga oblikovale druge družbe po hudih razkolih: najprej resnico, nato spravo. “Mogoče prihaja čas, da bi tudi mi ugotovili, kaj se je res dogajalo, in potem skušali ta dosje na dostojen način zapreti.”
Tudi Stres je poudaril, da brez resnice ni sprave. Problem vidi v tem, da se pri nas še vedno brani vnaprej določena interpretacija zgodovine, namesto da bi bili pripravljeni sprejeti nova dejstva in dokumente. “Brez te resnice ne more biti sprave.”
Volitve morajo biti brezmadežne
Oba sogovornika sta opozorila tudi na pomen zaupanja v volitve. Petriča je posebej zmotilo zapiranje nekaterih volišč in možnost, da bi bile volitve pozneje predmet sporov in dvomov. “Volitve morajo biti neoporečne, poštene.”
Ocenil je, da bi bilo zelo nevarno, če bi Slovenija iz volilnega procesa izšla z občutkom, da rezultat ni povsem legitimen. “Kot mlada demokratična država si tega ne smemo privoščiti.”
Stres pa je poudaril, da so volitve najbolj osnovna oblika aktivnega državljanstva in da mora država storiti vse, da jih čim bolj približa ljudem, tudi invalidom, bolnikom in starejšim. “Najmanj, kar lahko narediš in kar moraš narediti kot aktivni državljan, je, da greš na volitve.”
Slovenija je del Zahoda — in tam mora ostati
Petrič je ob koncu večkrat poudaril, da Slovenija kljub vsem notranjim težavam ostaja del zahodne civilizacije, ki jo sam vidi kot najbolj svobodno, ustvarjalno in razvito doslej. Prav zato je po njegovem toliko pomembneje, da se država notranje utrdi, ohrani demokratične standarde in politično zrelost. “Slovenija je, upajmo, zaenkrat del tega zahodnega sveta, tega našega sveta.”
Ob tem je opozoril, da bodo po volitvah nujni dialog, sodelovanje in zavest, da država pripada vsem. “Smo na skupnem čolnu, da skupaj veslamo v neko določeno smer.”
