Škof Heiner Wilmer | (foto: Vatican News)
Škof Wilmer most med reformnimi in konservativnimi nemškimi škofi
Svet Marta Jerebič
Vodenje nemške škofovske konference je konec februarja prevzel 64-letni škof Heiner Wilmer. V katero smer bo zapeljal sinodalni proces, ki gre v Nemčiji nekoliko po svoje? O tem smo se pogovarjali z dr. Zvonetom Štrubljem, ki deluje v Stuttgartu.
Za vodjo škofov izvoljen redovnik
Škof Wilmer pripada redu Srca Jezusovega. Preden je bil leta 2018 imenovan za škofa v Hildesheimu, je bil vrhovni predstojnik te kongregacije, ki šteje približno 3000 redovnikov v 40-ih državah. Po besedah dr. Zvoneta Štrublja je zelo pomenljivo, da je bil za predsednika nemške škofovske konference izvoljen redovnik, potem ko se je Cerkev v Nemčiji zadnja leta zaradi svoje sinodalne poti znašla v sporu z Rimom. »Papež je redovnik, že Frančišek je bil redovnik. Nadškofa v Sloveniji je redovnik … 25 let sem v Kopru in Novi Gorici poučeval nauk Cerkve, ekleziologijo, in sem tako malo šaljivo imenoval redovnike specialci v Cerkvi, tako da v kriznih časih nas prav specialci lahko rešujejo.«
Spornost nemške sinodalne poti
Nemška sinodalna pot je nastala kot odgovor na krizo spolnih zlorab v Cerkvi. Vendar se je hitro razširila na druge reforme, vključno z vprašanji hierarhije, spolnosti, vloge žensk in laiškega sodelovanja. Tako je nastal predlog, da bi ustanovili stalni sinodalni svet, v katerem bi imeli škofje in laiki enakopravno glasovalno pravico pri odločanju o pomembnih vprašanjih. Ker to krši hierarhično-zakramentalno strukturo Katoliške cerkve, kot jo določa veljavno cerkveno pravo, so prišli v spor z Rimom. Kot je pojasnil Štrubelj, je bil arhitekt sinodalne poti münchenski nadškof, kardinal Reinhard Marx, nadaljeval jo je limburški škof Georg Bätzing, »ki pa je majčkeno bolj, bi rekel, nabrusil meč, in v pogovoru z Rimom zahteval, da se stališča nemške škofovske konference oziroma sinodalne poti tudi upoštevajo. Tukaj je bilo nekaj sporov. Ampak ta novi predsednik Wilmer se uvršča nekje v sredino med progresivnimi nemškimi škofi in konservativnimi. Tako da je pomirjujoč glas in dobra obljuba, da bo ta sinodalna pot šla naprej po pravi poti.«
Veliko pomanjkanje duhovnikov
Wilmer je po spomladanskem zasedanju škofovske konference povedal, da so sprejeli statut sinodalne konference, ki ga bo predstavil v Rimu, kjer bo zaprosil za dovoljenje, da bi lahko ženske in neposvečeni moški pridigali med evharističnim bogoslužjem. Nemška sinodalna skupščina je takšno odločitev sprejela leta 2023. Usposobljeni moški in ženske naj bi bili za to posebno službo imenovani s strani škofa. Trenutno so pridige neposvečenih oseb možne pri drugih oblikah bogoslužja, na primer pri bogoslužju Božje besede. Štrubelj pojasnjuje, da je razlog veliko pomanjkanje duhovnikov. "Na župniji v Stuttgartu kjer delujem, imamo Slovenci mašo vsako nedeljo. Nemška skupnost ima samo enkrat na mesec. Druge tri nedelje je na vrsti besedno bogoslužje, ko pridigajo laiki.«
Bruselj vs. Stuttgart
Dr. Zvoneta Štrublja, ki je od leta 2001 do 2012 deloval v Stuttgartu, nato 13 let v Bruslju, pred dobrim letom pa se je znova v vrnil v Stuttgart, smo povprašali tudi o vtisih po vrnitvi. »V Bruslju je kreativni kaos, kar je meni blizu. Tukaj je pa red in disciplina, sestanki, načrtovanja. Na to se moram še privaditi nazaj,« je dejal v smehu.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
