Projekt sežigalnica | (foto: rcero-ljubljana.eu)
Sežigalnica brez analiz vplivov na zdravje in okolje
Slovenija Jakob Turk
Sežigalnica odpadkov je že tretja okoljska afera Mestne občine Ljubljana za sporno sanacijo stožiške gramozne jame in kanalom C0, ki po mnenju stroke ogroža pitno vodo za tristo tisoč Ljubljančanov. Tik pred današnjim posvetom občine, so to ostro obsodili predstavniki civilne iniciative in strokovne javnosti.
»Odločitev je sprejeta. Kako naprej?«
Novinarska konferenca civilne iniciative Kakšno mesto hočemo? ni bila naključje. Sklicana je bila prav danes dopoldne, tik pred posvetom, ki ga je Mestna občina Ljubljana skupaj s Celjem in Mariborom pripravila v Kinu Šiška. Že sam naslov zaključnega omizja pove marsikaj: Odločitev je sprejeta. Kako naprej?
Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera je opozorila, da občina kljub številnim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na zdravje, okolje ali ekonomijo projekta. Po njenih besedah je Ljubljana po kakovosti zraka že zdaj med sedmimi odstotki najbolj onesnaženih mest v Evropi, izpusti toplogrednih plinov pri sežigu pa so primerljivi z izpusti premoga ali celo višji.
Trideset let odvisnosti od smeti
Na ekonomsko razsežnost je opozoril Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. Tridesletna koncesija bi Ljubljano zaklenila v sistem, odvisen od nenehnega dotoka smeti, in s tem dolgoročno spodkopala cilje za zmanjševanje in recikliranje odpadkov. Po njegovih besedah gre za najdražjo obliko ravnanja z odpadki, ki bi jo morali financirati z javnimi sredstvi.
Otroci in nosečnice v nevarnosti
Najostrejše opozorilo je prišlo s strani zdravniške stroke. Dr. Zvonka Rener Primec, pediatrinja in nevrologinja iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je poudarila, da sežiganje odpadkov v okolje sprošča številne strupene snovi, ki so rakotvorne in škodljive za razvoj ploda, prašnih delcev pa ne zadrži noben filter.
Alternative obstajajo
Civilna iniciativa vztraja, da alternative sežigu obstajajo — od toplotnih črpalk do razširitve obnovljivih virov in da Ljubljana danes ne potrebuje sežigalnice, temveč pameten in razpršen energetski sistem.
