Uradno se začenja kampanja pred volitvami v DZ: predpogoji poštene tekme in svarila pred “instrumentalizacijo”

Politika 19. 02. 2026, 09:56 Alen Salihović

V dveh pogovorih oddaje Spoznanje več, predsodek manj so sogovorniki – pravnika Jan Zobec in Klemen Jaklič ter filozofinja Ignacija Fridl Jarc in politični komentator Miran Videtič – razpravo o skorajšnjih državnozborskih volitvah usmerili k temeljnemu vprašanju: ali imajo volivci pred volitvami dovolj informacij in ali so institucije, mediji ter civilna družba v položaju, ki omogoča svobodno in enakopravno odločitev. Oddaja je pri tem kot ključna datuma navedla začetek uradne kampanje današnji 19. februar in volilni dan 22. marec.

Volitve kot “praznik demokracije” – a le, če so izpolnjeni pogoji

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je poudaril, da volitve niso resnično demokratične, če volivci nimajo pravice do objektivne informiranosti. Po njegovih besedah je pluralna medijska krajina ustavnopravni pogoj, da se volilna odločitev oblikuje kot “informirana odločitev”; če je prostor enostranski ali monopoliziran, se volivci lažje odločajo na podlagi ponavljajočih se sporočil, kar po njegovem vodi v manipulacijo.

Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je ocenil, da je v Sloveniji opazno nazadovanje demokratične in pravne kulture, kar naj bi se – po njegovem – videlo tudi v dogajanju v državnem zboru in v splošnem javnem diskurzu. Volitve zato po njegovem ostajajo “praznik demokracije” le, če imajo volivci možnost presojati v okolju, kjer so zagotovljeni temeljni demokratični standardi.

Nevtralne institucije ali politični vzvodi?

Eden osrednjih poudarkov obeh pravnikov je bila potreba po nevtralnosti institucij do politične tekme. Jaklič je izpostavil, da pravna država ne sme delovati “navijaško” in da institucije pregona, sodstva in druge ključne ustanove ne smejo posegati v politično tekmo s selektivnimi potezami.

Pri tem je opozoril na pojav, ki ga je opisal kot selektivno pravičnost: na eni strani se lahko preganja politične ali civilnodružbene nasprotnike, na drugi strani pa se – zaradi interesov in razmerij moči – določenih ravnanj sploh ne preiskuje ali se jih ne obravnava z enako intenzivnostjo. Takšno stanje po njegovem neposredno slabi zaupanje in vpliva na poštenost politične tekme.

Zobec je podobne pomisleke povezal s konceptom “novega avtoritarizma”: navzven naj bi obstajale institucije in formalni mehanizmi demokracije, v praksi pa naj bi se – po njegovem opisu – institucije “ugrabile” ali uporabljale kot instrument za vzdrževanje oblasti. V volilnem času je to posebej problematično, ker lahko izkrivlja tekmovalne pogoje in omejuje realno možnost menjave oblasti.

Kadrovanja tik pred volitvami: vprašanje legitimnosti

Posebno težo je Zobec namenil imenovanjem pomembnih funkcionarjev tik pred volitvami – omenil je ustavne sodnike, varuha človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Takšna imenovanja je označil kot neprimerna, ker izvoljene osebe dobijo mandat, ki presega mandat državnega zbora, ki jih imenuje, in se s tem – po njegovem – odpira vprašanje legitimnosti.

Jaklič je ob kadrovanjih poudaril predvsem kriterij, kakšni naj bodo kandidati: po njegovem ne bi smeli biti “nepopisan list”, temveč bi morali imeti javno prepoznaven strokovni in vrednotni “historijat”, predvsem glede razumevanja svobodne demokratične družbe. Če tega ni, se po njegovem poveča tveganje, da kadrovanja postanejo del političnih kalkulacij in ne utrjevanje neodvisnih institucij.

Mediji kot pogoj informirane volilne odločitve

Jaklič je medijem pripisal ključno vlogo: volivci imajo pravico do objektivne informiranosti, zato mora biti medijski prostor pluralen. Če volivci “ves čas poslušajo eno in isto sporočilo”, se po njegovem zmanjša možnost razumske presoje in poveča vpliv psiholoških mehanizmov ponavljanja, čustvenega nagovora in socialnega pritiska.

V drugem pogovoru sta Fridl Jarc in Videtič temu dodala oceno, da mediji v kampanji pomembno soustvarjajo “resničnost” ter da lahko z izborom tem, poudarki in načinom poročanja vplivajo na to, katere dileme volivci sploh zaznajo kot ključne.

Civilna družba in NVO: korektiv ali podaljšek politike?

V prvem pogovoru sta Zobec in Jaklič opozorila na nevarnost, če se civilna družba uporablja kot vzvod politične moči. Oba sta problematizirala model, v katerem naj bi “civilna družba pisala zakone”, saj se s tem po njunem briše meja med demokratično odgovornostjo izvoljenih predstavnikov in vplivom neizvoljenih akterjev.

Fridl Jarc in Videtič sta v drugem pogovoru izpostavila, da je del nevladnega sektorja v tem mandatu po njunem stopil v ospredje kot politični igralec. Opozarjala sta na potrebo po jasnejšem razlikovanju med organizacijami, ki opravljajo humanitarno ali javnokoristno delo, in tistimi, ki delujejo kot politični akterji ali kampanjski podporniki. Po njunem lahko preplet politike, nevladnih struktur in medijskega prostora vpliva na volilno tekmo – tudi skozi teme, ki se agresivno potiskajo v ospredje, in skozi načine diskreditacije nasprotnikov.

Zunanji vplivi: politični pritiski in “obvodi” financiranja

Zobec je v kontekstu volitev omenil, da obstajajo tudi zunanji vplivi, od političnih izjav mednarodnih akterjev do finančnih mehanizmov, ki bi lahko prek obvodnih struktur vplivali na kampanjo. Po njegovi oceni je posebej problematično, če se prek “bypass” organizacij izvaja intenzivno lobiranje ali kampanjsko delovanje, pri čemer naj bi bilo financiranje povezano s tujino, sistem pa se na to ne odzove.

Jaklič je ob tem ponovno poudaril ločnico: politika lahko daje izjave, institucije pravne države pa morajo ostati nevtralne, sicer se začne rušiti zaupanje v poštenost tekme.

Kako naj volivec izbira? Razum namesto emocij

V sklepnih nagovorih so sogovorniki volivcem priporočili predvsem razumsko presojo.

Jaklič je volivce pozval, naj pri programih in obljubah – posebej na področju pravne države – prepoznajo, kdo ponuja rešitve v skladu z vrednotami svobodne demokratične družbe in kdo po njihovem mnenju te vrednote obide ali relativizira.

Zobec je poudaril, da bi si želel, da volivci ne nasedajo “emocionalnim trikom”, temveč glas oddajo po premisleku. Ob tem je dodal, da koncept pravne države ni ne “lev” ne “desen”, temveč je temelj demokracije.

Fridl Jarc in Videtič sta volivce opozorila še na sodobni element kampanj: na “všečnost”, všečke, podobe in osebne zgodbe, ki lahko preglasijo vsebino. Po njunem bo zato ključna sposobnost volivcev, da med hrupom kampanje prepoznajo resnična vprašanja: stanje institucij, preglednost delovanja, vlogo nevladnih akterjev, varnost, ugled države in odgovornost nosilcev oblasti.