Predsednik Državnega sveta Lotrič: Osamosvojitev ni bila naključje zgodovine

Slovenija 31. 05. 2026, 16:00 Petra Stopar

Slovenija bo letos obrnila 35. list v knjigi svoje samostojnosti. Konec maja se spominjamo več pomembnih političnih in vojaških dogodkov, ki so neposredno vplivali na osamosvojitev države. Ob tej priložnosti so Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Državni svet pripravili strokovni simpozij, na katerem so osvetlili različne vidike osamosvojitvenih procesov.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da razumevanje osamosvojitvenih procesov predstavlja temeljni del slovenske državnosti in demokratičnega razvoja. Po njegovih besedah osamosvojitev ni bila zgolj politična odločitev, ampak izraz globoko ukoreninjene narodne zavesti.

Kljub številnim preizkušnjam skozi stoletja smo znali ohranjati svojo identiteto, jezik in državotvorno voljo.

»Črpala je iz korenin, zasidranih v domači zemlji, in zgodovinskem izkustvu, da smo kljub številnim preizkušnjam skozi stoletja znali ohranjati svojo identiteto, jezik in državotvorno voljo. Prav zato osamosvojitev ni bila naključje zgodovine, temveč izraz zrelosti slovenskega naroda,« je dejal.

Ob tem je poudaril tudi vlogo Državnega sveta kot ustanove, ki spodbuja dialog in vključevanje različnih družbenih interesov v demokratične procese.

Veterani kot varuhi zgodovine in graditelji prihodnosti

Na pomen ohranjanja spomina na osamosvojitvene dogodke je opozoril tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Poudaril je dvojno poslanstvo veteranov – ohranjanje zgodovinskega spomina in skrb za prihodnost države.

»Kot varuhi zgodovine nosimo odgovornost za ohranjanje spomina na prehojeno pot, kot graditelji prihodnosti pa moramo ustvarjati pogoje, v katerih bo Slovenija ostala država priložnosti, pravičnosti in dostojanstva,« je povedal.

Spomnil je, da je bila Teritorialna obramba najštevilčnejša oborožena struktura v času osamosvajanja. V obdobju največjih napetosti je bilo vpoklicanih približno 35.000 njenih pripadnikov.

Odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina

Direktorica Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Nataša Robežnik je poudarila, da osamosvojitev ostaja ena najpomembnejših prelomnic v zgodovini slovenskega naroda. Ob 35. obletnici je po njenem mnenju pomembno ne le ohranjati spomin, temveč tudi razmišljati o tem, kako to obdobje predstavljati mlajšim generacijam.

Posebno odgovornost pri tem po njenih besedah nosijo muzeji. »Naša naloga ni le zbiranje in hranjenje predmetov, temveč tudi njihovo raziskovanje, interpretiranje in strokovno umeščanje v širši zgodovinski prostor. Muzeji ob tem pomembne in pogosto kompleksne vsebine približujemo javnosti ter ustvarjamo prostor za razmislek in dialog o preteklosti,« je poudarila.

Muzej se skozi poseben oddelek za obdobje samostojne Slovenije, razstave, publikacije in raziskovalne projekte aktivno posveča ohranjanju zgodovinskega spomina na proces slovenske osamosvojitve in razvoj samostojne države.

Trije pogledi na osamosvojitveno obdobje

Simpozij je bil razdeljen na tri vsebinske sklope. V prvem so predavatelji predstavili politično dogajanje ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Drugi sklop je bil namenjen obrambi samostojne Slovenije med osamosvojitveno vojno, tretji pa muzeološkemu delu in raziskovanju tega obdobja.

Posebno pozornost so namenili tudi zbiranju pričevanj za zbirko ustnih virov Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki pomembno prispevajo k ohranjanju spomina na čas nastajanja slovenske države.

Celoten posnetek simpozija je dostopen na kanalu Državnega sveta na platformi YouTube.