Pridigal je strunjanski župnik Bojan Ravbar | (foto: Ubald Trnkoczy)
Bojan Ravbar, soustanoviteljev Ognjišča, praznuje 90 let
Radijski utrip Alen Salihović
Ob 60-letnici prve številke revije Ognjišče se je urednik Božo Rustja srečal z Bojanom Ravbarjem, takratnim kaplanom v Kopru in skupaj s Francem Boletom ustanoviteljem Farnega ognjišča. Danes praznuje 90 let življenja in je še vedno dejaven: kot najstarejši duhovnik koprske škofije vodi strunjansko božjepotno svetišče. Njegovi spomini na začetke so živi in polni navdiha.
Dragi oče Bojan Ravbar,
ob vašem častitljivem 90. rojstnem dnevu se vam tudi sodelavci Radia Ognjišče z veseljem in hvaležnostjo pridružujemo v zahvali Bogu za dar vašega življenja in duhovniškega poslanstva. Devet desetletij je dolga pot – pot zvestobe, služenja, poguma in tihega dela za Božje kraljestvo med nami.
Hvala vam za vse dobro, ki ste ga kot duhovnik posejali v srca ljudi: za neštete maše, spovedi, pogovore, obiske bolnikov, za besede tolažbe in spodbude. Posebej smo hvaležni za vaš pogum in ustvarjalnost pri rojstvu Ognjišča, ko ste v težkih časih skupaj z očetom Francem Boletom verjeli, da je vredno iskati nove poti oznanjevanja evangelija. Iz vaše ljubezni do mladih in do Cerkve je zraslo delo, ki še danes nagovarja mnoge.
Naj vas na vaši življenjski poti še naprej spremlja Božji blagoslov. Naj vam Gospod povrne za vso dobroto, ki ste jo razdajali, in vam podari mir srca, zdravje ter notranje veselje. Hvala za vaš zgled duhovniške zvestobe in za vse tihe žrtve, ki jih pozna le Bog.
Naj vas Marija, ki ji v Strunjanu zvesto služite, še naprej varuje pod svojim plaščem, Kristus Dobri pastir pa naj vas utrjuje v upanju in radosti.
Kako se je rodila ideja za revijo?
»S Francem Boletom sva se v bogoslovju hitro ujela. Imela sva veliko željo: rada bi nekaj naredila za mlade. Iz skavtskih taborov v Italiji sem mu prinašal izkušnje, on pa je veliko bral tuje revije. V njem je vedno bolj vrela ideja – narediti list za mlade,« se spominja.
Po posvečenju sta nadaljevala pogovore. »Ko sem bil kaplan v Kopru, je Franc z motorjem prihajal k meni. Dolgo v noč sva se pogovarjala in se odločila: začeli bomo izdajati časopis.«
Prvi list je izšel kot župnijsko glasilo, da bi se izognili prepovedim. »Izkušnja z ukinitvijo lista Veslajmo nas je naučila previdnosti. Zato smo začeli samo za dve župniji in list poimenovali Farno ognjišče.«
Začetki so bili skromni. Revijo so razmnoževali na ciklostil. »Mladi so se hitro naučili dela. V njih je bilo navdušenje, da naredijo nekaj dobrega za skupnost.« Tiskarne sprva niso smele tiskati: »Naslavljali so me s ‘tovariš Bojan’, a papirja za nas ‘ni bilo’.«
Prva številka je izšla za veliko noč 1965. »Ko je zmanjkalo izvodov za Postojno, jih je zdravnica Munihova ponoči ob treh naložila v svoj fičko in jih odpeljala tja. To je bil pravi podvig!«
Oblast je delo budno spremljala. Spominja se nočne plakatarske akcije in zaslišanj: »Večkrat sem bil na Udbi. Enkrat so mi celo grozili z nožem v hrbet.« Kljub temu je list obstal – po zaslugi poguma, prijateljstva in vere.
Ob jubileju Ravbar sklene: »Spomini niso le obujanje preteklosti. So spodbuda, da tudi danes iščemo nove poti za oznanjevanje evangelija.«
