Škof Maksimilijan Matjaž in klarise | (foto: Škofija Celje)
Nova opatinja pri sestrah klarisah v Nazarjah
Cerkev na Slovenskem | Rok Mihevc
Na praznik Jezusovega darovanja je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž v samostanu sester klaris v Nazarjah umestil novo izbrano vodstvo samostanske skupnosti. Za opatinjo je bila izbrana s. Serafina Brezmadežne (Polona Rajk), za vikarijo s. Katarina Jezusa Kristusa (Martina Ambrož), za svetovalko s. Evstohija Valerija Marijinega Brezmadežnega Srca (Valerija Učakar).
Bog preko klaris prinaša luč, besedo in upanje
Pri sveti maši je škof Maksimilijan nagovoril sestre klarise in dejal, da se model Božjega odrešenja ni zgodil le enkrat za vselej, ampak se dogaja vsak dan, v naših življenjih, v življenju Cerkve in tudi v življenju skupnosti klaris. »Po vas, sestre, Bog na poseben način vstopa v svet ter prinaša luč, besedo in upanje. Ne na pompozen način, ki bi v trenutku prepričal vse, ampak preko tistih, ki pustijo, da milost očisti srce strahu zase, da se lahko izročimo in zaupamo v moč Božjega odrešenja. Ta moč deluje vedno znova preko šibkosti, sestopanja in umiranja sebi.«
Po vas, sestre, Bog na poseben način vstopa v svet ter prinaša luč, besedo in upanje.
Najintimnejši odnos do Boga Očeta
Naglasil je, da se mora še posebej za predstojnico skupnosti začutiti njen najintimnejši odnos do Boga Očeta. »V njenem telesu in duhu se mora pretakati najprej kri in meso vsake sestre, s katero živi, da bi lahko bili tako v telesu, duhu, hrepenenju in veri vedno bolj eno. Tako Božje čutenje preko našega človeškega čutenja postaja vedno bolj eno z Bogom, sestra pa pred Boga v duši in telesu prinaša vso skupnost.«
Živi ogenj Božje navzočnosti v škofiji
Zaželel je, da bi bile v tem molitvenem središču škofije še naprej živi ogenj Božje navzočnosti. »Posebej molimo za sestro Serafino, ki bo preko blagoslova Cerkve sprejela poslanstvo in milost Boga Očeta preko njegovega Sina, ki vstopa, da je ne samo naša Luč, ampak tudi naša moč in navdih. Gospod tako preko naše šibkosti in konkretnih medčloveških odnosov z Božjim Duhom gradi in ustvarja novo življenje. Danes pri tej daritvi še posebej iskreno prosimo, da bi se to novo življenje vedno znova rojevalo v vašem samostanu, v naši Cerkvi in naši škofiji.«
