Igralka Nataša Barbara Gračner | (foto: Vir: drama.si)
Gledališče človeka lahko premakne, včasih celo spremeni
Naš gost Damijana Medved
V popoldnevu zadnje januarske sobote smo v oddaji Naš gost gostili vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Odigrala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena; nazadnje lani junija z Borštnikovim prstanom - najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke.
O spoznanjih ob prejemu nagrade je tako med drugim povedala: »Mislim, da je vredno nadaljevati, raziskovati in poslušati. Skratka, se učiti, se truditi, ker gledališče bo vedno nek prostor iskanja ali pa tveganja in zato je tako vznemirljiv.«
Na odru se čas ustavi
Trenutek, ki jo je povlekel v svet gledališča je bila predstava Ella Herberta Achtenbuscha, ko je »začutila, da gledališče nosi v sebi neko božansko magijo, ki presega to vsakdanje življenje in poveličuje oziroma povečuje našo senzibilnost, ki nas neguje v lepoti. Nas hrani z lepoto. Ker na odru se čas ustavi. Igralci smo neki posredniki med nevidnim in vidnim, med človekom in njegovimi najglobljimi vprašanji in pretaka se taka pomnogotorjena energija, ta živi stik človeka z človekom, ki zdaj v tem času zelo pospešeno izginja.«
Delo z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ji je v veliko veselje in kljub začetnim dvomom, kako to delo umestiti v sicer natrpan urnik, ji je v veliko veselje, kajti »odprem neke oči, postanejo veliko bolj radovedni. Najlepši trenutki so, ko do nečesa pridejo, na nek način z našo pomočjo in ugotovijo, da niso stvari nekako samoumevne ali pa gotove, ampak da se morajo do njih prikopat ali pa, ko na primer ugotovijo, da to, da se samo otroško čudijo nečemu, da je to že dovolj, da je že to neka iskrenost.
Magija gledališča je v njegovi edinstveni sposobnosti, da človeka lahko premakne, včasih celo spremeni.
Igralec mora biti sposoben prilagajanja
Nataša Barbara Gračner je nastopila tudi v številnih filmskih vlogah in o razlikah med gledališko in filmsko igro pove, da je v gledališču »občinstvo prisotno, diha s tabo, ta izmenjava energij pomembno vpliva na potek predstave. Igralec mora biti ves čas odziven, mora biti sposoben tudi na prilagajanje, če se karkoli zgodi. Medtem ko je film veliko bolj fragmentiran, igraš v odsekih, nelinearno skačeš skozi zgodbo, tako da moraš nonstop ozaveščat občutek za celoto.«
To je le nekaj izsekov iz pogovora z Našo gostjo, ki pravi, da je magija gledališča, ki jo očara vedno znova in mu ostaja zvesta v njegovi edinstveni sposobnosti, da združuje resničnost in iluzijo in da človeka lahko premakne, včasih celo spremeni - tako ustvarjalca kot gledalca. Prisluhnite ji tukaj.
