Novinarka Tanja Dominko in dr. Žiga Turk | (foto: Alen Salihović)
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resnice in kadrovskih odločitvah
Spoznanje več Tanja Dominko
Volitve se bližajo, kar se odraža tudi v stopnjevanju predvolilne vročice, stranke že precej množično nagovarjajo volivce, koalicijske se okrepile svoje aktivnosti na terenu v sklopu vladnih obiskov, prav tako smo priče intervjujem z aktualnimi in nekdanjimi politiki, ki jih skoraj z gotovostjo lahko pripišemo njihovi bojazni, da bi volitve dobila SDS. V strahu pred tem se očitno tudi premier Golob odloča za kratek odmik od dosedanje smeri, kar naenkrat bolje sliši moledovanja podjetnikov, čeprav je z dvigom minimalne plače mnogim povzročil sive lase. Kako v vsem tem kaotičnem stanju, ko se stvari iz dneva v dan spreminjajo, ko se hiti s sprejemanjem zakonov po nujnem postopku, ko tudi civilna družba jasno izraža svoje nezadovoljstvo, spremljati medije in družbena omrežja?
Zaplinanje resničnosti
Kaj je zaplinjanje resničnosti? »Gre za to, da brutalno o neki stvari rečeš, da je nekaj drugačnega. Recimo, ko je predsednik vlade Golob govoril v Dražgošah o tem, kako smo enotni in kako je treba biti enoten in v tem smislu, in kako je bil med drugo svetovno vojno slovenski narod enoten, to je debela laž. Resnica je bila ravno obratna. Komunisti so se s svojo revolucijo povzročili verjetno največjo neenotnost slovenskega naroda v zgodovini, ki se nam še vedno vrača.«
Kot naslednji primer je dr. Žiga Turk v oddaji navedel stranko Svoboda. »Oni širijo velikansko nesvobodo v smislu medijske kontrole, v smislu pravosodne kontrole, v smislu šikaniranja in omejevanja gospodarske pobude skozi zakonodajo, jemljejo ljudem ekonomsko svobodo skozi večje davke. Stranka se imenuje Svoboda, saj ljudje to besedo povezujejo z nečim dobrim. Zanimivo je, da ta taktika do neke mere še kar deluje.«
Stranka se imenuje Svoboda, saj ljudje to besedo povezujejo z nečim dobrim. Zanimivo je, da ta taktika do neke mere še kar deluje.
Da bi pred volitvami vložili nekaj truda v razumevanje tega, kaj se dogaja
V neki normalni medijski situaciji bi po mnenju dr. Žiga Turka vsaj polovica medijev skočila v zrak in rekla: čakajte malo, sej tole pa ni enotnost, sej tole pa ni depolitizacija, saj tole ni nič svobodnega. In če so ljudje nekako vsaj z enim v ušesom izpostavljeni tej polovici medijev, jih je dosti težje zapliniti. Če pa niso, če je pa medijski prostor tak, da pritrjuje temu zaplinjanju, potem se je pa temu toliko težje upreti, poudarja dr. Turk. Hkrati bi si želel, da bi vsaj pred volitvami ljudje vložili nekaj truda v razumevanje tega, kaj se dogaja, »tega, kar se govori, različnih parol, različnih zvenečih besed, s katerimi poskušajo prepričati politiki volivce.« Pravi, da je »naša dolžnost, da ko smo v krogu od drugih ljudi, da poskušamo te stvari majčkeno razložiti«.
Kadrovska imenovanja pred volitvami
Ustavili smo se tudi pri kadrovskih imenovanjih v obdobju tik pred volitvami. »Mislim, da bi se vsi strinjali, da če bi bila kakšna druga vlada, da je povsem nespodobno dva meseca pred volitvami imenovati ljudi na funkcije, ki bodo trajale globoko v naslednji mandat, da dva meseca pred volitvami so mogoče take odločitve legalne, ampak prave legitimnosti pa imajo. To sodi nekako v ta scenarij, ko poskuša ta vlada z nizom enih ukrepov preprečiti, da če bi prišlo do spremembe oblasti oziroma do spremembe vlade, da bi bilo zelo težko karkoli spremeniti.«
Kritičen do predsednice republike
Dr. Turk je kritičen do predsednice republike, ker »ni prisluhnila tistim glasovom, tudi z leve strani, recimo Matevža Krivica, ki so rekli, da lahko ustavno sodišče svojo funkcijo opravlja samo v primeru, če je svetovno nazorsko uravnoteženo«. Očitno se bo zgodilo to, da namesto da bi imeli enega, dva, morda tri sodnike, ki bi pisali ločena mnenja, kadar so v manjšini, bomo imeli ustavno sodišče v celoti »napakirano« s simpatizerji obstoječe oblasti.«
Problem je, da ustavno sodišče izgublja spoštovanje pri ljudeh in jaz sem upal, da bo za predsednico republike več vredno to spoštovanje, več vredna legitimnost kot pa pravovernost.
Ustavno sodišče izgublja spoštovanje pri ljudeh
Predsednica države je po njegovih besedah prisluhnila interesom, ki si želijo imeti v ustavnem sodišču »en tak tretji dom parlamenta, ki popravlja oziroma brani pred politično napačnimi odločitvami. Torej, da ustavno sodišče ne postane varuh ustave, ampak varuh ene politične opcije. Jaz sem vseeno pričakoval, da se predsednica republike zaveda, da so pa nekaj stvari, ki so pomembnejše in večje od tega, ali je nekaj politično. Torej, problem je, da ustavno sodišče izgublja spoštovanje pri ljudeh in jaz sem upal, da bo za predsednico republike več vredno to spoštovanje, več vredna legitimnost kot pa pravovernost.«
Prisluhnite oddaji v avdio arhivu.
