Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Rok MihevcRok Mihevc
dr. Verica Trstenjak (foto: Katja Kodba/Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana)
dr. Verica Trstenjak | (foto: Katja Kodba/Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana)

Dr. Verica Trstenjak predsednici države: Z ljudmi žonglirate kot s keglji

Politika Alen Salihović

Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU dr. Verica Trstenjak je v javnem pismu ostro opozorila na nazadovanje pravne države v Sloveniji. Poudarja, da država že predolgo deluje brez varuha človekovih pravic in brez guvernerja Banke Slovenije, kar kaže na neodgovoren odnos do ključnih institucij. Kritična je do ravnanja predsednice države ter političnega odnosa do Ustavnega sodišča in Protikorupcijske komisije. Po njenem mnenju takšno stanje spodkopava zaupanje v pravo, demokracijo in mednarodni ugled države. Trstenjakova opozarja, da jo tujci vse pogosteje sprašujejo, kaj se dogaja s slovensko demokracijo. Politike poziva k večji odgovornosti in državotvornosti. Spremembo smeri pa vidi predvsem v rokah volivcev in objektivnih medijev.

Pismo dr. Verice Trstenjak objavljamo v celoti

Nekdanja generalna pravobranika na Sodišču EU

V katero smer, Slovenija?

V sodobnem času je pravna država merilo, ali je država sodobna, ali spostuje splošne civilizacijske norme in omogoča demokratični razvoj posameznika, podjetij, družbe. Pravna država je kot zrak in voda za nas vse, kot nas je opozoril ze Radbruch.

Kar že nekaj časa v Sloveniji opažamo, da smo daleč vstran od tega. V tujini živim vec kot 20 let. Kdor živi v tujini, se mu ljubezen do domovine veča, odnos do države in državnega aparata, vključno s politiko, pa je objektiven, kritičnost pa odvisna ne le od pogleda od znotraj, ampak od zunaj in primerjave s tujimi demokracijami. Ko te tudi tujci vedno pogosteje sprašujejo, kdaj se dogaja z demokracijo v tvoji državi Sloveniji, ali res želimo nazaj v socializem in Jugoslavijo, kako to, da v nekaterih EU institucijah sploh ne določimo svojih predstavnikov, kaj se dogaja z gospodarstvom, ki je delezno vedno novih nenapovedanih obremenitev, je treba opozoriti na to, da slovenska ladja žal pljuje v napačno smer.

Naj omenim nekatere glavne elemente, ki Slovenijo v zadnjih letih potiskajo v družbo drzav, ki so namesto hvale, deležne začudenja, pa tudi posmeha in kritike. Pa ne govorim o domovini, a lepotah Slovenije, ki jih tujci obcudujejo, hvalijo in niso last, niti zasluga nobene vladajoče politike. Govorim o odnosu do državnih institucij, odnosu do gospodarstva in demokraticnih institucij.

Odnos do državnih institucij

Država brez pravno formalnih in delujočih državnih institucij ni pravna država. Kot prvo naj omenim, da so človekove pravice temelj pravne države. Varuh človekovih pravic je temelj garancije človekovih pravic, je nekaj brez česar moderne države ne obstajajo. Pustiti, da država eno leto deluje brez varuha, pomeni izkazovanje odnosa vladajoče politike do človekovih pravic.

Naslednja pomembna državotvorna institucija je Banka Slovenije. Bila je eden pomembnih elementov pri izgradnji nove države, sedaj ima pomembno vlogo tudi v sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki. Kako je lahko država eno leto brez guvernerja Banke Slovenije? Kdo vodi Banko Slovenijo in jo zastopa s pravico odločanja na sejah Evropske centralne banke v Frankfurtu. Nihče!

Naloga predsednika oz. predsednice države je izvajati ustavne državne naloge. Skrbeti, da državne institucije pravno formalno delujejo in jim v okviru predsednikovih pooblastil po ustavi to omogočiti. Ustavna naloga predsednika države po ustavi, ni hoditi po lokalnih prireditvih, po športnih dogodkih , koncertih itd. Eno je biti všečen, eno je biti odgovoren do državljanov in državljank, do države, do domovine, do EU in do mednarodne skupnosti. Predsednk (iz predsednica) države, Vaša naloga in dolžnost je, da naredite to, kar je Vaša ustavna naloga. Predsednik države ni lokalni politik, ki se slika z lokalnimi pomembneži, to je pomembno, a to je le dopolnitev njegovih ustavnih nalog. Če za to predsednikovo neizvajanje ustavnih nalog ni pravnih sankcij, so pa možne politične, imenuje se odstop. Seveda je posredna odgovornost v omenjenih primerih tudi na strani poslancev v povezavi nesprejemanja, konkretno, predsedničinih predlogov. A žal, ne trdim, da je ustavna ureditev optimalna, a je veljavna in upoštevati je treba ustavne pristojnosti. Ne more imeti predsednik države moznost odločanja, če ima po ustavi le možnost predlaganja.

In če pogledamo še pravniški vrh, Ustavno sodisče, ki bi moralo biti inštitucija spoštovanja, zaupanja in pravne varnosti. Kaosa, ki ga povzročate gospa predsednica, glede Ustavnega sodišča z ljudmi, pravnimi strokovnjaki, ni možno več tolerirati. Z ljudmi žonglirate kot s keglji. Kdo se bo še izpostavil, če imate tak poniževalen odnos do pravnih strokovnjakov. Ne da jih poslanci zavračajo. Vi jim dajete, vsem prijavljenim, še manjši pomen. A govorite kdaj s študenti prava? Ne kot politik, kot človek. Kje vidijo svojo prihodnost? Pomembne pravne funkcije izgubljajo privlačnost, a kar je res pomembno: izgubljajo spoštovanje. To pišem zato, ker sem od slovenskih razpisov neodvisna, ker me funkcije ne zanimajo. Ker želim, da se povrne ugled inštitucij in da se na razpise prijavijo najboljši. Večkrat sem kritizirala bivšega predsednika Boruta Pahorja, v mojem idealizmu, ker vidim, kako delujejo druge demokracije in urejene pravne države. A žal je sedaj situacija še slabša.

Naslednje nespoštovanje državnih institucij se kaže na primerih glede Protikorupcijske komisije. Politiki ste dolžni spostovati državne institucije, drugače jih ne potrebujemo. Boj proti korupciji ni le osnova, da si sprejet v družbo modernih demokratičnih držav, je eden bistvenih elementov pravne države in bistveno za uspešno gospodarstvo. Če protikorucijska komisija ugotovi, v sklopu svojih pooblastil, nepravilnosti, je sankcija zato politična: odstop. Zato imamo poleg pravne odgovornosti (npr. denarna kazen, zapor), še politične. V tujini se zgodi odstop za manjše stvari. Zakaj je odstopil nemški predsednik Christian Wulff? In odstop zahtevajo praviloma ljudje iz njegove politične opcije, ker se bojijo, da bo stranka izgubila volilce. Tak je bil pred meseci primer Mahrer v Avstriji.

Zato politiki, bodite državniki, ne politiki , ki gledajo le naslednje volitve. Prevzamite politično odgovornost. Pomislite na Vaše otroke, vnuke. Si res želite, da živijo v taki državi, ki vidi Venezuelo kot ideal? Bodite povezovalni, ne izključujoci, sodelujte na podlagi programov. Zagotovite, da bo Slovenija zgledna in vzorna država glede delovanja pravne države in modernih, demokratičnih vrednot v praksi.

Kdo lahko spremeni smer ? Volilci. Ampak tudi mediji, ki imate ključno vlogo, s tem ko ste objektivni, realni, tudi pravični. Tudi morebitna objava tega prispevka v Vašem mediju je del tega.

Politika, Novice
Boštjan M. Turk (photo: Nada Mihajlovič/STA) Boštjan M. Turk (photo: Nada Mihajlovič/STA)

Zadnja priložnost za osvoboditev?

Pred nami je velika priložnost, verjetno zadnja, da se osvobodimo. Tako na prihajajoče parlamentarne volitve pri nas gleda profesor, publicist in politični analitik dr. Boštjan Marko Turk. Stranka ...

Avdio player - naslovnica