Komentar Videtiča, Stepišnika in Meršeta o kampanji: Med vsebino, simboli in bojem za sredino

Novice 12. 01. 2026, 19:46 Alen Salihović

Z začetkom volilnih opravil se je politični prostor vidno prebudil. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj so politični komentator Miran Videtič, novinar portala Zanima.me Peter Merše in urednik Večera Matija Stepišnik razpravljali o tem, kakšna kampanja se obeta do volitev 22. marca: ali bo v ospredju vsebina ali ideološki nagovori, kako trdna je koalicija, kaj pomenijo prestopi in povezovanja na desnosredinskem polu ter ali Sloveniji grozijo zunanji vplivi in digitalne manipulacije.

Vsebina ali ideologija: želja po “računu” in strah pred ponovitvijo starih vzorcev

Miran Videtič je uvodoma izpostavil, da si želi kampanje, v kateri bi volivci presojali predvsem odgovornost in rezultate – tako doma kot v svetu, kjer se po njegovem “pravila igre” hitro spreminjajo. Ocenil je, da bi morali ljudje bolj razmišljati, kaj je bilo v zadnjih štirih letih izpolnjeno in kaj ne, ter da bo predsedniku vlade treba “izstaviti račun” predvsem zaradi neizpolnjenih pričakovanj, s katerimi je vstopil v politiko.

Peter Merše se je pri tem navezal na vprašanje, ali bodo kampanjo preplavile zgodovinske in ideološke teme. Meni, da je del družbe še vedno obremenjen z nerešenimi vprašanji (na primer dostojnim pokopom žrtev in razčiščevanjem zgodovinskih dilem), a opozarja, da je predvolilna kampanja slab prostor za takšna razreševanja: če bi kdo temo mislil resno, bi jo moral urejati sistemsko in po prevzemu oblasti – ne kot taktično orožje v boju za glasove.

Koalicija: formalno stabilna, vsebinsko in kadrovsko načeta

Prestop poslanca iz Levice v SD po Meršetovih besedah ni zamajal koalicije formalno, saj je šlo za premik znotraj vladnega bloka, je pa po njegovem razgalil notranje napetosti, zlasti v Levici, ki jo je opisal kot stranko v “razsulu interesov”. V nadaljevanju je Merše opozoril še na širši paradoks: del obljub aktualne oblasti se po njegovem mnenju ni uresničil v obliki, kot so si ljudje predstavljali (npr. v zdravstvu), a je hkrati opozoril, da so bile nekatere nepriljubljene usmeritve – denimo napovedi o davkih – politično jasno nakazane že pred volitvami. Ključno se mu zdi, da volivci pri obljubah ne preslišijo tudi “slabih obljub”, ker se te pogosto uresničijo hitreje kot dobre.

Videtič je temu dodal, da sam dviga davkov ne vidi nujno kot problem, če je jasno, čemu služijo. Težavo vidi v tem, da se ob višjih obremenitvah javnosti ne pokaže prepričljiv “izkupiček” v kakovosti javnih storitev, ter da je vprašanje racionalizacije porabe ostalo na stranskem tiru.

Prestopi tik pred volitvami: zakaj jih (za zdaj) ni več

Merše je menil, da bi bilo pred volitvami logično pričakovati več prestopov, zlasti iz največje poslanske skupine, saj bo ob morebitno slabšem rezultatu del poslancev izgubil mandate. Po njegovem so prestopi včasih tudi pragmatično orodje: neparlamentarnim listam lahko prinesejo lažji vstop v tekmo in več medijskega prostora.

A zakaj večjih premikov ni? Merše je to pojasnjeval z dvema dejavnikoma: z močnim notranjim nadzorom in lojalnostjo v največji stranki ter s tem, da se mnogi poslanci v mandatu niso uspeli politično uveljaviti, zato se težko “prodajo” kot okrepitev drugim projektom. Videtič je ob tem poudaril razliko do nekaterih preteklih “novih obrazov”: del poslanske strukture naj bi bil po njegovem vezan na že obstoječa omrežja in interese, zato je dinamika prestopov drugačna.

Kučan, “žegen” in politično zakulisje: vpliv, ki peša – ali pa še vedno odloča?

Najostrejši del razprave se je dotaknil vloge Milana Kučana in širših zakulisnih vplivov. Videtič je trdil, da Kučan še vedno poskuša usklajevati levosredinski prostor in “komponirati orkester” za zmagovalno večino, a da je letos situacija drugačna, ker naj bi bilo v delu javnosti precej nezadovoljstva z aktualnimi povezavami in praksami oblasti. Pri tem je izrekal tudi ocene o političnih zavezništvih in ozadjih, vendar jih je v oddaji utemeljeval kot osebno presojo, ne kot dokazano dejstvo.

Merše je ponudil bolj zadržan pogled: po njegovem Kučanov vpliv ni več tako odločilen, kot je bil nekoč – ne le zaradi starosti, temveč tudi zato, ker so se v zadnjih letih pojavili novi centri moči in medijskega vpliva. V tem okviru je omenil, da nekateri novi projekti niso dobili pričakovanega zagona in da razlogov ni mogoče pripisati zgolj “žegnu” iz ozadja, temveč tudi napakam in taktičnim zdrsom samih akterjev.

Prva dama v medijih: mehčanje podobe ali preveč prozorna poteza?

Merše se je dotaknil tudi medijske odmevnosti vključevanja soproge predsednika vlade v javni prostor – konkretno skozi kolumnistiko. Ocenil je, da se takšne poteze pogosto berejo kot poskus humanizacije in mehčanja podobe politika za del volilnega telesa, ki politike ne spremlja vsak dan. Hkrati je menil, da je pri tako izpostavljenih osebah tveganje večje, ker je namen poteze lahko “preveč prozoren”, zato učinek ni zagotovljen.

Kot pomemben signal je izpostavil tudi odločitev Ksenije Benedetti, da prekine sodelovanje z medijem – to je interpretiral kot gesto osebne drže, obenem pa kot pokazatelj, kako občutljivo je prepletanje medijev in politike v kampanjskem času.

Stepišnik: surova kampanja, polarizacija na vrhu in “gneča” pri parlamentarnem pragu

Matija Stepišnik pričakuje ostrejšo in bolj brutalno kampanjo. Sklicuje se na raziskave, ki kažejo naraščajočo polarizacijo med dvema največjima taboroma, hkrati pa na veliko negotovost okoli parlamentarnega praga, kjer se lahko odloča, ali bo parlament fragmentiran s petimi strankami – ali pa celo z osmimi ali devetimi, kar bi povečalo vlogo manjših partnerjev.

Kar zadeva teme, Stepišnik pričakuje, da bo mednarodni kontekst bolj prisoten kot kadar koli v zadnjih desetletjih, vendar bodo volivci na koncu vseeno odločali po preprostem merilu: ali živijo bolje kot pred štirimi leti. Zato napoveduje ospredje inflacije, stroškov življenja, zdravstva, dolgotrajne oskrbe, stanovanj in varnosti. Kulturni boji se po njegovem ne bodo povsem umaknili, a naj ne bi bili edini motor kampanje.

Zunanji vplivi: digitalne manipulacije kot resno tveganje

Stepišnik je posebej opozoril na možnost zunanjih vplivov prek digitalnega okolja: dezinformacije, propagandne operacije in tudi ponaredki posnetkov. Po njegovem takšne intervencije v sodobnih razmerah ne zahtevajo več velikih naporov, zato bo treba v kampanji pozorno spremljati dogajanje na družbenih omrežjih.

Povezovanja na desni sredini: priložnost, če se dogovorijo – past, če se skregajo

V razpravi se je odprlo tudi vprašanje morebitnega skupnega nastopa NSi, SLS in Fokus. Merše je ocenil, da lahko tak projekt koristi vsem – če se pravočasno dogovorijo o treh ključnih točkah: razdelitvi okrajev, financah in nastopih na osrednjih soočenjih. Če je dogovor jasen, takšna lista po njegovem volivcem sporoča, da se akterji znajo usklajevati, ter zmanjšuje strah pred “izgubljenim glasom”.

Videtič pa je opozoril na drugo stran: povezovanja lahko ustvarijo skušnjave za poznejše politično trgovanje in prestope – zlasti, če bi kdo v parlament prišel predvsem zaradi skupne liste, nato pa iskal nov “prostor pod soncem”.

Zunanja politika: med ambicijami in zmedo

V zaključku so se sogovorniki dotaknili tudi vloge Slovenije v regiji in svetu. Videtič je trdil, da Slovenija v zadnjih letih ni izkoristila potenciala vpliva na Zahodnem Balkanu ter je nanizal ocene o izbranih partnerstvih, ki jih vidi kot problematična. Merše pa je opozoril na neenotno držo v zunanji politiki: po njegovem se je slovenska pozicija v času vojne v Ukrajini premikala, pri drugih krizah pa je postala preveč enostranska – ob tem je poudaril, da bi morala država tudi kot manjša članica znati oblikovati jasnejšo, konsistentno linijo.

Stepišnik je ob tem dodal, da bi morali mediji v kampanji vztrajati pri “trdih” vprašanjih – zahtevati jasne odgovore o zdravstvu, gospodarstvu, šolstvu, sociali in varnosti – ter hkrati razkrivati manipulacije in omogočiti enakovredno predstavitev stališč.