Evropska poslanka ELS/SDS Romana Tomc | (foto: www.romanatomc.si)
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc
Alen Salihović
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Zamrznitev trgovinskega dogovora z ZDA kot politično sporočilo
Po besedah Romane Tomc odločitev o ustavitvi potrjevanja trgovinskega dogovora z ZDA jasno kaže na zaostrovanje odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami. Evropska unija se je v zadnjem obdobju znašla pod vse večjimi pritiski in grožnjami, zlasti v obliki napovedanih carin, na katere je doslej odgovarjala predvsem z zadržano in politično korektno držo.
»Vidimo pa, da takšni odzivi niso naleteli na odprta ušesa,« opozarja Tomc. Evropska unija ima na voljo več instrumentov za odziv na tovrstne pritiske, zamrznitev trgovinskega dogovora pa je po njenem mnenju eden izmed signalov, da EU ne bo več zgolj pasivno opazovala dogajanja.
Presenetljiva enotnost Evropske unije pri vprašanju Grenlandije
Kljub številnim razhajanjem med državami članicami – tudi pri tako zahtevnih temah, kot je vojna v Ukrajini – je Evropska unija po besedah Tomc pri vprašanju Grenlandije pokazala redko videno stopnjo enotnosti. Izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da lahko Grenlandijo brani le ZDA, so naletele na enoten in jasen odziv evropskih voditeljev.
»Takšne enotnosti nisem videla že zelo dolgo časa,« poudarja evropska poslanka in dodaja, da so voditelji EU stopili skupaj ter v en glas podprli dansko premierko Meto Frederiksen.
Mercosur pred Sodiščem EU: zaščita kmeta na prvem mestu
Veliko razburjenja je v Evropskem parlamentu povzročilo tudi glasovanje o tem, da se trgovinski sporazum z državami Mercosurja pošlje v presojo na Sodišče Evropske unije. Odločitev prihaja v času množičnih protestov kmetov po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, kjer kmetje jasno nasprotujejo sporazumu.
Romana Tomc priznava, da je postopek zapleten in pogosto težko razumljiv, a poudarja, da glasovanje za presojo na sodišču pomeni jasno politično sporočilo. »To pomeni, da na prvo mesto postavljamo zaščito slovenskega kmeta in varnost hrane,« pravi.
Čeprav sama podpira trgovinsko sodelovanje in priznava pozitivne učinke trgovinskih sporazumov, opozarja, da morajo ti vedno vsebovati trdne zaščitne mehanizme. Pri sporazumu Mercosur so se ob podrobni analizi tako imenovanih zaščitnih določil pokazale resne pomanjkljivosti.
Ohlapna zaščita in nejasni odgovori
Po besedah Tomc so zaščitne klavzule, ki jih je predstavila Evropska komisija, preohlapne. Še več – niti Komisija niti slovenska vlada nista uspeli jasno pojasniti, kaj sporazum pomeni za slovenskega kmeta, za cene kmetijskih proizvodov in za varnost prehranske verige.
Odpornost oziroma nasprotovanje sporazumu se med državami članicami razlikuje, kar je po njenem mnenju povezano tudi z odnosom posameznih vlad do kmetijskega sektorja. Do slovenske vlade je Tomc izrazito kritična: meni, da je z dosedanjimi politikami slovenskemu kmetu povzročila veliko škode in da namesto spodbujanja kmetijstva ravna v nasprotni smeri.
»Zato razumem slovenske kmete, ki temu sporazumu odločno nasprotujejo, in zato smo jim tudi prisluhnili,« poudarja.
Enotnost poslancev SDS in širše sporočilo EU
Glasovanje v Evropskem parlamentu ni bilo lahko, priznava Tomc, saj so bili nekateri poslanci deležni ostrih kritik. Kljub temu so poslanci Slovenske demokratske stranke glasovali enotno proti sporazumu Mercosur.
Ob tem poudarja, da aktualna dogajanja kažejo na širši premik v razmišljanju Evropske unije: več pozornosti zaščiti držav članic, evropskega kmeta in prehranske varnosti.
Hrana kot strateško vprašanje
Romana Tomc ob koncu pogovora posebej izpostavi pomen hrane kot strateške dobrine. Uvoz hrane po njenem mnenju odpira resna vprašanja glede kakovosti, nadzora in varnosti prehranske verige.
»Hrana ni zgolj tržno blago. Je strateškega pomena,« opozarja. Evropske izkušnje z energetsko odvisnostjo so jasen opomin, kako hitro se lahko odvisnost sprevrže v krizo z visokimi cenami in negotovostjo.
»Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi na področju hrane. Hrana je ena najpomembnejših stvari in jo moramo braniti za vsako ceno,« sklene evropska poslanka.
