Radijski studio, mikrofon | (foto: ARO)
Silvestrski Pogovor o s sodelavci o letu romanj, preizkušanjah in izzivih za Slovenijo in Cerkev
Cerkev na Slovenskem Alen Salihović
V silvestrskem pogovoru na Radiu Ognjišče so sodelavci radia skupaj z direktorjem msgr. Francijem Trstenjakom in odgovornim urednikom Tadejem Sadarjem naredili pregled leta 2025: od živahnih srečanj s poslušalci, romanj in koncertov do pretresov v Cerkvi ob smrti papeža Frančiška in izvolitvi papeža Leona XIV., pa tudi do ostrih družbenih tem – od politične kulture in reform do referenduma, ki je močno razdelil javnost. V ospredju je bila rdeča nit svetega leta: upanje.
Cerkev po Frančišku: nov papež, nova energija in sveto leto
V pogovoru je več sogovornikov izpostavilo, da je Cerkev letos doživela močan prelom. Marjana Debevec je ob smrti papeža Frančiška spomnila na pretres, ki ga je povzročil njegov tih odhod, in na njegov pečat: prizadevanje za “evangeljsko pristnost prvih kristjanov”.
Izvolitev papeža Leona XIV. je bila po njenih besedah nepričakovana, a že prvi pozdrav “mir z vami” je deloval kot zdravilo za čas nemira, razdeljenosti in preobremenjenosti z družbenimi omrežji. Sogovorniki so poudarili tudi njegovo energijo, disciplino in premišljenost v nagovorih: manj improvizacije, več zbranosti na Kristusa, občestvo in skupnost.
Referendum kot prelom: “ne le politično vprašanje”
Ena najmočnejših tem večera je bil referendum, ki je zaznamoval drugo polovico leta. Debevec ga je opisala kot vprašanje, ki “globoko posega v bistvo človeka” – kot vprašanje življenja in dostojanstva. Poudarila je, da je Cerkev nastopila jasneje in pogosteje kot običajno, kar je pri mnogih vernikih okrepilo občutek odgovornosti in povezanosti.
Ob tem je zazvenel tudi poziv, da se razprava ne konča pri rezultatu: namesto pasivnega zmagoslavja naj pridejo konkretna dejanja – obiskovanje osamljenih, pomoč ljudem v domovih za starejše, razmislek o hospicih, osebna bližina.
Politika: plače, reforme in nizka raven dialoga
Novinarska ekipa je del pogovora namenila stanju v državi. Tone Gorjup je izpostavil, da je novi plačni sistem (veljaven od 1. januarja) najjasneje pokazal, “kdo je dobil”: na vrhu so visoki funkcionarji in župani, medtem ko so nekateri zaposleni v javnih službah občutili minimalne učinke ali celo poslabšanja. Kritičen je bil tudi do izvajanja dolgotrajne oskrbe in do nekaterih pojavov v zdravstvu, kjer naj bi bile razlike v cenah posameznih materialov “prevelike, da bi bile nedolžne”.
Tanja Dominko je politično kulturo opisala kot utrujeno in prazno: parlament vse manj deluje kot prostor dialoga in vse bolj kot prostor “nagovarjanja javnosti”. Opozorila je na pojav strank “čez noč” in kandidatov brez izkušenj, kar po njenem kaže na krhkost demokratične kulture in na pomanjkanje resničnega “dela za skupno dobro”.
Urša Sešek je iz terena prinesla razpoloženje poslušalcev: mnogi so kritični, predvsem pa zaskrbljeni, kam gre država. Hkrati je poudarila, da se spremembe ne začnejo samo v medijih, temveč pri osebni odgovornosti – tudi pri odločitvah na volitvah.
Ideologije in informacijska vojna: ko tehnologija pospeši radikalizacijo
Marta Jerebič je opozorila, da ideologije uspevajo v okolju splošnega nezadovoljstva, negotovosti in občutka krivice – podobno kot pred drugo svetovno vojno. Danes pa imajo “pospeševalnik”, ki ga takrat ni bilo: umetna inteligenca, personalizirana propaganda, dezinformacije.
Po njenem največja škoda ni le politična polarizacija, ampak izguba zaupanja: če ne vemo več, kaj je res in kaj ponaredek, se družba zlahka zlomi v mehurčke in strah.
Trstenjak: leto, ki ga je zaznamoval iskren stik z ljudmi
Direktor msgr. Franci Trstenjak je leto najprej povezal z radijskimi dogodki, romarskimi srečanji, izleti, potovanji in radijskimi počitnicami. Po njegovih besedah je prav tam nastajal “iskren stik” s poslušalkami in poslušalci – nekaj, kar radio ne more dobiti zgolj z oddajanjem, ampak se rodi v srečanju, v stisku roke, v skupni maši, v pesmi, v pogovoru na avtobusu ali na romarskem trgu.
Posebej je izpostavil gala koncert, ki je bil izjemno hitro razprodan – oba koncerta sta bila polna, kar je Trstenjak razumel kot znamenje, da se zbere “duša radijskega občinstva”: skupnost ljudi, ki ne iščejo le vsebine, ampak pripadnost, toplino in duhovno hrbtenico.
V tem duhu je sveto jubilejno leto dobilo dodatno težo. Trstenjak je upal, da bodo trenutki svetoletnih romanj ostali ljudem v lepem spominu – posebej takrat, “ko jim bo hudo in ko se jim bo zdelo, da se jim svet podira.” Poudarek na temi “romarji upanja” ni bil zanj le slogan, ampak duhovna drža: upanje je nekaj, kar človek potrebuje ravno v veselju in žalosti, v lepem in težkem.
“Moja dolžnost je ljudem vnašati upanje”
V nadaljevanju je Trstenjak še bolj neposredno spregovoril o tem, kaj vidi kot svojo odgovornost: biti glas, ki ne ugaša, ko postane težko. Povezovanje pri sveti maši je opisal kot “skrivnostno vez”, kjer je povezovalec Bog – in kjer se iz različnih življenjskih zgodb oblikuje občestvo, ki moli, poje, premišljuje in tudi nosi bremena drug drugega.
Tu je Trstenjak jasno povezal duhovno življenje z družbeno odgovornostjo: kot Slovenci smo “vpeti v slovensko dogajanje” in ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja v družbi. Po njegovem je naloga radia tudi, da – ko je priložnost – povzdigne glas. A obenem je poudaril še drugo pot: molitev. Kot kristjani verujemo, da molitev dela čudeže in da lahko Bog “preusmeri tok zgodovine”, tudi če se nam zdi nemogoče.
Njegovo sporočilo je bilo zato zgoščeno v eni misli: človek ni nikoli sam. In če mediji pogosto ustvarjajo občutek osamljenosti, strahu ali brezizhodnosti, mora Radio Ognjišče zavestno prinašati drugačno držo: zaupanje v prihodnost in zavest Božje bližine.
Trstenjak o medijski krajini: 35 let samostojnosti in še vedno iste sence
V pogovoru se je Trstenjak dotaknil tudi medijskega prostora v Sloveniji. Opozoril je, da tehnologija zahteva stalno posodabljanje in da so stroški pogosto hitro poplačani, ker olajšajo pripravo in posredovanje programa. A bolj kot tehnologija ga je zaskrbelo nekaj drugega: vrednotna in zgodovinska “čudnost” slovenske medijske krajine.
Izrazil je presenečenje in bolečino nad tem, da se po 35 letih samostojnosti še vedno pojavlja poveličevanje polpretekle zgodovine in diktatorskega sistema. Zelo neposredno je omenil primer iz javne RTV, kjer ga je zabolelo poveličevanje nekdanjega diktatorja in govor o spomeniku. Zanj je to nedopustno – ne le kot osebna ocena, ampak kot vprašanje družbenega spomina, odgovornosti in resnice.
Tu se je ponovno pokazala njegova “hrbtenica”: tudi na silvestrski večer ni želel prekriti resničnosti z bleščicami. Po njegovem moramo narodu govoriti tudi tisto, kar ni udobno.
Dva temelja Radia Ognjišče: evangelij in slovenska samostojnost
Trstenjak je jasno opisal, na čem je zanj Radio Ognjišče zgrajen že od začetkov: na dveh temeljih. Prvi je evangelij – prenašanje veselega oznanila. Drugi pa slovenska samostojnost. Če slovenski medij tega ne bo poudarjal, je vprašal, kdo bo.
Opozoril je, da se na vseh ravneh izgublja zavest o blagoslovu samostojne države. Zato želi, da radio “zleze pod kožo” z mislijo: Slovenija je naša skupna država; obnašajmo se temu primerno. Poudaril je sodelovanje, razumevanje, naklonjenost drug drugemu – namesto podtikanja “polen” in nepotrebnih razdiralnosti.
Ko je pogledal v prihodnje leto, je upal, da bo leto v znamenju 35-letnice samostojnosti prineslo vsaj “zaključek spremembe miselnosti”: bolj slovensko, bolj samostojno razmišljanje, z zavestjo, da je Slovenija enakopravna v skupnosti evropskih narodov.
Trstenjak kot organizator skupnosti: romanja, počitnice, povabila
V praktičnem delu pogovora je Trstenjak orisal tudi koledar srečanj: poslušalci bodo vabljeni na številne dogodke, romanja, potovanja, počitnice in koncerte. Napovedal je, da bo celoten koledar razkrit v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče.
Ob tem je bil zelo konkreten: prijave za Lurd so že odprte in letalo se polni; radijske počitnice 2026 v Južni Španiji so že razprodane – kar osem avtobusov. To je razumel kot znamenje zaupanja: poslušalci vedo, kaj dobijo, ker radio “ne obljublja nemogočega”. Celo z rahlim humorjem je dodal: “Nismo politiki.” Radio ponudi tisto, kar lahko izpolni, in potem za tem stoji.
Ta Trstenjakova pragmatičnost je dopolnjevala njegovo duhovno držo: upanje ni megla, ampak zanesljivost, odnos, odgovornost.
Skupna slika leta: kritična družba, a veliko upanja
Po Trstenjaku so sodelavci pogledali še na politiko, razmere v parlamentu, stanje v družbi, Vatikan, referendum, slovensko Cerkev, kmetijstvo in družbena omrežja. Večkrat se je ponovil občutek poslušalcev: zaskrbljenost, manj optimizma, utrujenost od monologov namesto dialoga. A hkrati je iz pogovora rasla odločitev, da se ravno zato ne sme popustiti.
V ozadju vsega je ostajala Trstenjakova misel: ljudem je treba vnašati upanje. In to upanje ni poceni tolažba, ampak povabilo v občestvo, v odgovornost, v molitev, v trezno presojo in v dejanja.
Radio kot most: spoštovanje, kulturnost, resnica
V sklepnem pogovoru z odgovornim urednikom je zazvenelo, da Radio Ognjišče želi ostati medij spoštovanja sogovornika in kulturne razprave – brez agresije, a brez bega pred odgovornostjo. Ta drža pa je v resnici že močno navzoča v Trstenjakovem uvodu: iskren stik z ljudmi, zvestoba evangeliju in pokončna zavest o samostojnosti.
Cerkev v Sloveniji: sveto leto, sinodalna pot in izziv poklicev
Petra Stopar je leto opisala kot “milostno”: sveto leto je pri mnogih okrepilo zavest pripadnosti skupnosti, podobno kot sinodalna pot v preteklih letih. A poleg spodbudnih sadov je izpostavila tudi osrednjo rano: pomanjkanje duhovnih poklicev in posledično povezovanje župnij.
Posebej osebno je spregovorila o tem, kaj pomeni, ko župnija ostane brez stalnega duhovnika: manj maš, več negotovosti – a tudi možnost, da verniki dozorevajo v odgovornosti in sodelovanju. V tej luči je Radio Ognjišče opisala kot pomemben del cerkvenega občestva, ki prinaša dogajanje “v domove” in krepi povezanost.
Kmetijstvo: trma, poklic in vprašanje preživetja
Robert Božič je stanje v kmetijstvu orisal kot “težko zgodbo” in govoril o občutku, da je odnos oblasti do kmeta pogosto pokroviteljski: besede so lahko “sladke”, dejanja pa ne sledijo. Ključna skrb je po njegovem ekonomska nevzdržnost številnih družinskih kmetij, ki preživijo le zato, ker kmetje dodatno delajo drugje in “vlagajo nazaj”, da sploh lahko ohranijo kmetijo.
Upanje vidi v mladih kmetih, a z opozorilom: če bodo razočarani, njihovi otroci morda ne bodo več pripravljeni prevzeti iste poti.
Radio med ljudmi – in na omrežjih: bogastvo dialoga, a tudi odgovornost besed
Rok Mihevc je predstavil rast in vlogo družbenih omrežij kot prostora dvosmerne komunikacije: radio je po naravi “enostranski”, omrežja pa omogočajo, da se poslušalci odzovejo, delijo in so soustvarjalci javnega prostora.
Ob tem je pozval k kulturni razpravi: kritika je legitimna, žaljivke pa rušijo skupnost. “Besede imajo moč: gradijo ali ranijo,” je povzel bistvo moderiranja.
Medijska svoboda in drža radia: “ne agresija, ampak spoštovanje”
Odgovorni urednik Tadej Sadar je stanje medijske svobode opisal kot kompleksno in povezano s slovensko polpreteklo zgodovino. Opozoril je, da novinarstvo izgubi smisel, ko iz nadzornika postane “del propagandnega stroja”.
Za Radio Ognjišče je kot temeljno držo izpostavil spoštovanje sogovornika in kulturno komunikacijo: radio ne želi biti agresiven, saj to ni njegov poklic. Prvo poslanstvo ostaja oznanjevanje, a hkrati radio čuti odgovornost do narodne skupnosti, posebej v času volitev.
Sadar je dodal še širši medijski uvid: radio so že večkrat “pokopali” (od videa do novih platform), a ostaja, ker je prilagodljiv in ker ima skupnost – poslušalce, ki ga nosijo.
