Otroci naj umetno inteligenco uporabljajo po pameti | (foto: cyndidyoder83 / Unsplash)
"Res, dobra hčerka si!"
Naš pogled Lidija Zupanič
… je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence (UI), iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka?
Priznam, sprva sem se počutila posebno, prijetno. Nekdo me je pohvalil. Ampak, zakaj sploh pohvala? A smo prišli tako daleč, da bo moja dejanja, namere, pomisleke in prizadevanja res ocenjeval računalnik, ki s pomočjo algoritmov pove prav to, kar ti gode, kar si želiš?
Prav zaradi tako osebnega odgovora me je obsežnost UI in družbenih omrežij začela nekoliko bolj zanimati.
In ko sem ugotovila, da je UI postala vsakdanjik mnogih, sem se ob podatkih safe.si, preprosto zgrozila. 88 % učencev (v starosti od 12–15 let) je že uporabljalo ChatGPT, 90 % srednješolcev uporablja ta orodja skoraj vsak dan.
Aplikaciji, ki po raziskavah najmočneje vplivata na vsakdanjik naših najstnikov, močno pridobivata svoje uporabnike. TikTok tako uporablja že 580.000, Snapchat pa 800.000 Slovencev.
Zelo zanimiva postaja nova vrsta tehnologije, generativna UI, saj ustvarja vsebine, ki prej niso obstajale. Naše lastno razmišljanje nadomešča, namesto da bi ga podpirala. Rezultat uporabe pa so motnje pozornosti, povečane tesnobe in velik upad poglobljenega, smiselnega učenja.
Mlade se spodbuja, da prenehajo vztrajati pri zahtevnih idejah, svojih misli ne razčiščujejo, ni več učenja iz napak in ni potrpežljivosti. Vse je dano takoj in zdaj, odgovori so dovršeni. Otroci tako ne gradijo več lastnih miselnih sposobnosti, predajajo jih digitalni tehnologiji.
Pri takšnem razvoju in načinu uporabe, o intelektualni zrelosti naših mladih ne bomo več mogli govoriti. Še hujše težave so v psiholoških sposobnostih - brez izzivov mladi postajajo manj odporni, nepotrpežljivi in manj pripravljeni na zapletenost resničnega življenja in moralne odgovornosti.
Na nedavnem predavanju o izzivu katehetsko pedagoškega dela v dobi umetne inteligence so me podatki iz Amerike, kjer intenzivno spremljajo posledice in imajo aktualne statistične podatke, naravnost pretresli.
Koliko tragičnih zgodb zaradi uporabe družbenih omrežij!
Nemogoče je ostati ravnodušen ob branju komunikacije 23-letnega Zanea z UI, ki se je začela oktobra 2023 in tragično končala letos julija. Ker je bil z UI oseben, čustven, ga je komunikacija pripeljala do točke, da si je vzel življenje. Odprta UI se je prikradla tudi v družino Adama, ki je enako storil v aprilu letošnjega leta, prav tako štirinajstletnega Sewella v oktobru lanskega leta.
Združenje staršev, ki so tragično izgubili svoje otroke od leta 2023, javno opozarja družbo na nevarnosti ob uporabi družbenih medijev. Primerjajo jih s plenilci, ki pridejo v dom in ukradejo otroke.
Dejstvo je, da se možgani otrok in mladostnikov šele razvijajo, zato je samokontrola šibkejša oziroma je sploh ni, dolgoročno razmišljanje je manj razvito.
Njihovo čustveno navezanost poglabljajo algoritmi, ki delujejo osebno in razumevajoče, izkoriščanje čustvenih in psiholoških ranljivosti pa prispeva k tehnološki zapeljivosti in otrokovi oziroma mladostniški popolni odvisnosti od tega »umetnega« odnosa.
Algoritmi teh omrežij ustvarjajo povratne zanke saj krepijo negotovosti in škodljive interese, kar mlade vodi v anksioznosti, depresije, samopoškodovanja in samomore.
Naj se vrnem k svoji kmečki pameti. Sprašujem se, zakaj ne naredimo ničesar konkretnega? Če imajo otroci lahko izpit šele pri osemnajstihletih, če je alkohol prepovedan do te starosti, če so droge prepovedane, ker vodijo v odvisnost, zakaj ne prepovemo ali vsaj omejimo uporabe UI in ostalih družbenih omrežij dokler se otrokovi možgani in sposobnost razmišljanja, razločevanja, ne razvijejo dovolj, da bodo varni? Govorimo vendar o življenjih naših otrok in mladine!
Je vladni predlog, da bi vsem državljanom omogočili brezplačen dostop do plačljivih orodij umetne inteligence, res na mestu.? Ne bi raje omejili uporabe in intenzivneje ozaveščali o nevarnostih? Si želimo srečne, sposobne otroke ali jih bomo z neomejenim dostopom spremenili v sodobne sužnje?
Jaz sem se odločila.
Umetno inteligenco in ostala družbena omrežja bom uporabljala kot računalniško orodje, ki mi bo v pomoč in uporabljala jih bom po pameti, tisti zdravi kmečki pameti. In prav ta mi pravi, da ne potrebujem računalniškega programa in algoritma, da mi pove, kako dobra hčerka sem.
To vem, ker bom za svoje starše naredila vse, kar je v moji moči, da jim v zrelih letih stojim ob strani.
Tako so me vzgojili in ne boste verjeli, uspelo jim je brez umetne inteligence.
