Macesnova gorica: V vrtači levo so jih slekli, desno morišče | (foto: Jože Bartolj)
Dr. Matija Ogrin: Velikanski premik, ki smo ga čakali desetletja
Slovenija Marta Jerebič
Predsednik Nove slovenske zaveze, dr. Matija Ogrin včeraj sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev označuje za »velikanski premik, ki smo ga čakali vsa desetletja demokratične države.« Za novelo je glasovalo 50 poslancev, 32 jih je bilo proti. Poleg predlagateljev SDS, Demokratov in trojčka NSI, SLS, Fokus so jo podprli še poslanci Resnice in oba poslanca narodnih skupnosti.
Z novelo se odpirajo poti za spoštljiv pokop žrtev vojn in revolucije, pa tudi simbolno priznanje za družine, da so njihovi umrli svojci vredni spoštovanja in pietete, poudarjajo v Novi Slovenski zavezi. Njen predsednik dr. Matija Ogrin je v pogovoru za naš radio dodal, da bo država s pokopom posmrtnih ostankov na pokopališču v glavnem mestu Slovenije »simbolično pokazala, da jih sprejema kot svoje.«
Jankovič napovedal preučitev pravnih možnosti preprečitve pokopa na Žalah
Kdaj bi do pokopa lahko prišlo, še ni jasno, verjetno bo trajalo več mesecev. Med drugim je treba izdati mrliške liste in določiti mesto pokopa na ljubljanskih Žalah. Treba je računati tudi na zaplete, saj je ljubljanski župan Zoran Jankovič napovedal, da bo s pravnimi službami preučil možnost preprečitve pokopa. »Ampak res upam, da bo vlada pomladnih strank dejansko lahko izpeljala, kar v zakonu piše, ker bo imela politično moč in voljo, da to, kar je prav, uredi.«
Ogrin: Pokop pozitiven in povezujoč
Ogrin je prepričan, da se bo s tem, ko bodo ostanki žrtev pokopani, zgodilo nekaj globokega, svetega. »Nekaj se bo med Slovenci s tem spremenilo. Nekaj zelo pozitivnega in povezujočega, tudi, če bodo še izrazi jeze, tudi če bo še vmes kakšen vandalizem. Ampak glavna je tista podstatna velikanska sprememba, da bomo s pokopom teh izmučenih, ubogih človeških ostankov storili to, kar je prav pred človekom in pred Bogom.«
Glavni dejavnik sprave je resnica
Glede izjave predsednice Nataše Pirc Musar, da se sprava ne more zgoditi brez konsenza, pa pravi: »Glavni dejavnik sprave je uveljavljanje resnice. Resnica je pa seveda daleč od vsakega kompromisa oziroma soglasja v smislu tega, da je treba iskati strinjanje sodelujočih.«
Ogrinu se zdi posebej pomenljivo, da je bila novela zakona na odboru za obrambo potrjena 25. maja, na liturgični praznik Marije Pomagaj, ki so se je mnogi pobiti v duhu oklepali v svojih zadnjih trenutkih, v državnem zboru pa sprejeta 26. maja, na dan umora dr. Lamberta Erlicha, ki je svoje delo za Slovenijo izpolnil z mučeništvom. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v Mozaiku dneva ob 18h.
Zapis Nove Slovenske zaveze ob sprejetju zakona
Zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč (uradno ime: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev) je bil v Državnem zboru prvič obravnavan 25. maja in bil včeraj, 26. maja 2026 tudi veljavno sprejet.
Sprejema tega zakona se veselimo, saj v njem vidimo pomemben premik k trem ciljem, ki smo jih pri Zavezi poudarjali: da bodo naši pobiti pokopani na Pokopališču Žale v Ljubljani; da se zakonsko predpiše postopek identifikacije, s čimer bo moč ugotoviti sorodstvo med živečimi svojci in ostanki pokojnika; in da se žrtvam komunizma ponovno posveti narodni dan spomina, s katerim se bodo naši pobiti postopoma vračali v skupno zavest Slovencev. S tem se začenjajo realni koraki k temu, da bodo žrtve revolucije, ki so bile v zločinu umorjene in izločene iz spominske zavesti Slovencev, naposled spoštljivo pokopane. S pokopom na osrednjem pokopališču v glavnem mestu bodo naši pobiti sprejeti v središče države Slovenije, ki bo na ta način simbolno pokazala, da tudi te mrtve sprejema kot svoje sinove. To je za etično podlago slovenske družbe kot celote izrednega pomena. Družinam pobitih, ki jim je nasilni povojni režim poleg uboja očetov in bratov zadal še neštevilne druge krivice in zatiranje, ta zakon s pokopom njihovih bližnjih in z državnim dnevom spomina daje vsaj simbolno priznanje ter zadoščenje: da so njihovi pobiti vredni spoštovanja in pietete.
Ta zakon je pomemben tudi zato, ker se končno, po mnogih letih prošenj z njim določa postopek identifikacije žrtev. Tako bo moč ugotoviti sorodstveno vez med živečimi svojci in posmrtnimi ostanki pokojnih. Ta določila so pomembna za vse skupine žrtev vojne in revolucije. Tudi družine partizanov bodo lahko po poti, ki jo utira ta zakon, ugotovile, v katerem grobu počiva njihov sorodnik. Spletla se bo močnejša vez med pokojnimi in živimi, kar bo delovalo očiščujoče in zedinjujoče. Potrebno bo nekaj časa, da postopki stečejo; toda če bomo imeli vlado, ki bo hotela ta zakon izvrševati, bodo stekli, dobra stvar bo napredovala.
Prav je, da se kot katoličani spomnimo, da je bil ta zakon v prvem branju, ko je bil izboljšan z amandmaji strank predlagateljic, potrjen dne 25. 5. 2026 na praznik Marije Pomagaj, priprošnjice Slovencev in zavetnice naše države, ki so se je mnogi naši pobiti v duhu oklepali v svojih poslednjih trenutkih. Nato je bil zakon dokončno sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 26. maja 2026, na dan umora dr. Lamberta Ehrlicha, ki je svoje delo za neminljivo Slovenijo izpolnil z mučeništvom. Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega njegovega dejanja. (Ps 103,2-5)
