Branje, gibanje in prosti čas: skrivnosti švedskega šolstva

Oddaje | 17.10.2025, 11:05 Mirjam Judež

V oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Kristjana Vebra, učitelja in svetovalnega delavca, ki že približno pol leta živi ter dela v vrtcu in osnovni šoli na Švedskem. O svojem delu, življenju v tujini in razlikah med slovenskimi ter švedskimi šolskimi sistemi govori odkrito – tako v svojih objavah na družbenih omrežjih kot tudi v radijskem pogovoru z našim novinarjem Andrejem Šinkom.

Življenje in delo na Švedskem: Pogovor s Kristjanom Vebrom

Pot na Švedsko: od projekta do novega začetka

Kristjana Vebra je pot na Švedsko sprva vodila akademska radovednost. Že dlje časa ga je privlačila ideja o raziskovanju skandinavskega šolskega sistema. Prvi stik z državo je prišel prek projekta Polet s knjigo, ki ga je v Sloveniji vodil z namenom dviga bralne pismenosti. Iz tega projekta se je razvila tudi zamisel za njegovo magistrsko nalogo – raziskavo bralne motivacije učencev na Švedskem v primerjavi s slovenskimi vrstniki. To je bil povod, da je obiskal švedske šole, kasneje pa se je odločil, da tam tudi ostane in svoje delo nadaljuje v praksi.

Ljubezen do branja in pisanja

Poleg pedagoškega dela se Kristjan ukvarja tudi s pisanjem otroške literature. Že od otroštva ga spremlja strast do branja, ki je z leti prerasla v ustvarjalno pisanje. »Branje je bila moja ljubezen že od samega začetka,« pove. Danes to ljubezen povezuje tudi s svojo raziskovalno potjo – njegovo magistrsko delo se namreč osredotoča prav na spodbujanje bralne motivacije otrok v različnih kulturnih okoljih.

Narava otroka je, da raziskuje, da se rad potika po okolju. Naša naloga je, da to spodbujamo in negujemo, ne pa preprečujemo.

Švedski in slovenski šolski sistem: ključne razlike

Ena izmed najbolj očitnih razlik med šolskima sistemoma je odsotnost ocen v prvih šestih razredih osnovne šole na Švedskem. Učenci namesto številčnih ocen prejemajo opisne povratne informacije, ki se osredotočajo na njihov napredek, trud in razvoj. Poučevanje je zasnovano projektno in sodelovalno, kar pomeni, da učenci pridobivajo znanje skozi skupinsko delo in raziskovanje, ne pa le s frontalnim poukom, ki je še vedno prevladujoč v Sloveniji.

Brez domačih nalog – in več časa zunaj

Morda je najzanimivejši vidik švedskega sistema, da učenci nimajo domačih nalog. Vse naloge opravijo v šoli, s čimer se spodbuja ravnovesje med učenjem in prostim časom. Po pouku otroci preživijo čas zunaj, se igrajo, raziskujejo in sproščajo.

»Domače naloge so kot bi nekomu, ki dela v službi, dali še dodatno delo za domov,« razlaga Veber. »Otroci potrebujejo čas za igro, gibanje in sprostitev – to je del zdravega razvoja.«

Tudi odmori potekajo skoraj vedno na prostem, ne glede na vremenske razmere. Tak način šolskega dne spodbuja gibanje, socialno povezanost in stik z naravo. Kristjan opaža, da so švedski otroci zato bolj vedoželjni in radovedni, ko raziskujejo naravno okolje – lastnost, ki bi jo po njegovem mnenju morali v Sloveniji bolj spodbujati.

Otroci nimajo domačih nalog, vse, kar naredijo, naredijo v šoli. Domače naloge se mi zdijo nepotrebne – tako kot bi odraslemu po službi dali še delo za domov.

Učitelji kot pogajalci: plače po dogovoru

Še ena zanimiva posebnost švedskega sistema je pogajalski model plač. Učitelji nimajo enotnih plačnih razredov, kot v Sloveniji. Ob zaposlitvi se kandidat z ravnateljem osebno pogaja o višini plače, pri čemer predstavi svoje sposobnosti, pričakovanja in odgovornosti, ki jih je pripravljen prevzeti.

Tak pristop deluje motivacijsko – spodbuja učitelje, da vrednotijo svoje delo in se zanj zavzamejo. Osnova se nato vsako leto zviša glede na napredek in oceno dela. »Sistem deluje skoraj kot javno podjetje,« pravi Veber, »z veliko preglednosti in poudarkom na odgovornosti posameznika.« Poleg tega je učiteljski poklic na Švedskem spoštovan in dobro plačan – plače so bistveno višje kot v Sloveniji, obenem pa zadostujejo tudi za višje življenjske stroške, ki so v skandinavskih državah sicer znani kot nadpovprečni.

Na Švedskem se učitelji za plačo pogajajo. Ravnatelj te vpraša, kakšno plačo si želiš, in skupaj določita, kaj boš za ta denar naredil. To je res motivacijsko naravnano.

Standard in pogled na slovensko šolstvo

Kljub višjim cenam v trgovinah in storitvah Veber meni, da švedski učitelji zlahka živijo dostojno življenje. Izpostavlja, da bi si želel, da bi tudi v Sloveniji družba bolj cenila učitelje, saj so po njegovih besedah med najboljšimi v Evropi. »Imamo izjemen pedagoški kader z ogromno znanja, a ga pogosto ne znamo dovolj pokazati ali izkoristiti,« pravi. Pandemija covida-19 je po njegovem mnenju marsikomu odprla oči glede obsega in zahtevnosti učiteljskega dela, a sistemske spremembe še niso sledile temu spoznanju.

Življenje v Stockholmu

Kristjan Veber trenutno živi v Stockholmu, kjer svoje izkušnje opisuje kot zelo pozitivne. Živi v varnem naselju in se v mestu dobro počuti. A ob tem opozarja, da tudi Švedska ni popolna – večja mesta se soočajo s svojimi družbenimi izzivi, zato poudarja pomen zavedanja, da »tudi se tudi tukaj ne cedita le mleko in med.«

Življenje med mestom in naravo

Kristjan Veber živi v eni od mirnih in varnih četrti Stockholma, kjer mu narava ponuja vsakodnevno zavetje in ravnovesje med delom ter prostim časom. Le 20 minut ga loči od središča mesta, kamor se lahko udobno odpravi z javnim prevozom, ki je izjemno učinkovit in zanesljiv. »Obdan sem z naravo, kar je zame najboljše,« pravi. »Če pa si zaželim mestnega vrveža, samo sedem na vlak in sem v dvajsetih minutah v samem centru Stockholma.«

Takšna dostopnost do narave in urbanega okolja hkrati je po njegovem mnenju ena od največjih prednosti življenja na Švedskem.

Multikulturnost in odprtost ljudi

Stockholm je mesto, kjer se prepletajo številne kulture, jeziki in zgodbe priseljencev z vsega sveta. Prav ta pestrost je po Kristijanovih besedah ena izmed največjih bogastev mesta. »Zelo narodno mešano mesto je, polno različnih kultur, tradicij in pogledov na svet,« pravi. »Ta prenos navad, kulture in znanja je res nekaj čudovitega.«

Obenem zavrača stereotip o hladnih Švedih. Po njegovih izkušnjah so topli, odprti in pripravljeni pomagati. »Res me je pozitivno presenetilo, kako hitro so pripravljeni ponuditi pomoč in kako prijazni so,« dodaja.

Prosti čas, kultura in druženje

Čeprav mnogi Švede povezujejo predvsem z mirno in zadržano naravo, Kristjan opaža, da so zelo družabni in da veliko časa namenjajo kulturi in skupnim aktivnostim. »Zelo so podobni Slovencem – radi se družijo, zabavajo in so aktivni,« pojasnjuje. Šport ima pomembno mesto v njihovem življenju, kar ni presenetljivo za državo, kjer narava in gibanje tvorita del vsakdana.

Poleg tega so Švedi izjemno kulturno ozaveščeni. Redno obiskujejo razstave, koncerte in druge kulturne dogodke, kar Kristjan opisuje kot del življenjskega sloga, ki bi ga po njegovem mnenju lahko bolj spodbujali tudi v Sloveniji.

Okusi severa in nostalgija po domači hrani

Tako kot večina Slovencev v tujini tudi Kristjan pogreša domače jedi. »Ne mine teden, da si ne pripravim nekaj slovenskega – domačo govejo juho ali filane paprike,« pove z nasmehom.

Kljub temu z zanimanjem raziskuje tudi švedsko kulinariko, ki temelji predvsem na ribah, zlasti na lososu, ki ga na severu ne manjka. Izpostavi tudi slavne švedske mesne kroglice, ki so po njegovih besedah »res odlično pripravljene«, a dodaja v šali: »Ni ga pa čez domače filane paprike.«

Veseli ga, da v Stockholmu obstajajo trgovine s slovenskimi izdelki, kar mu omogoča, da ohranja stik z domačimi okusi in tradicijo tudi na tujem.

Pogled proti domu

Kljub zadovoljstvu in uspehu na Švedskem Kristjan Veber poudarja, da Slovenija ostaja njegov pravi dom. Z globokim spoštovanjem govori o domovini, njenih ljudeh in tradiciji: 

Slovenija je vedno bila in vedno bo moj dom. Res imam rad našo državo, naše običaje in kulturo. Švedsko vidim kot odskočno desko – priložnost, da pridobim nova znanja, izkušnje in jih potem prenesem nazaj v Slovenijo.

Njegova vizija prihodnosti je jasna: vrniti se domov bogatejši za izkušnjo tujine in s tem prispevati k razvoju slovenskega šolstva in družbe. »Živimo v čudoviti državi,« poudarja. »Upam, da se bomo Slovenci večkrat zavedeli, kako lepa in posebna je naša Slovenija.«

Zaključek

Pogovor s Kristjanom Vebrom razkriva zgodbo mladega učitelja, ki si je drznil zaživeti v tujini, da bi bolje razumel svoje poslanstvo doma. Švedska mu ponuja nove izzive, sveže poglede in drugačne metode dela, a hkrati krepi njegovo povezanost s Slovenijo.

Njegova izkušnja je opomnik, da nam lahko prav odprtost do tujine pomaga, da svojo domovino vidimo jasneje in se vanjo vračamo z novimi znanji, idejami ter hvaležnostjo.