Trikrat na dan odprite vsa okna za dve minuti in preprečite vlago in plesen

Svetovalnica | 09.10.2025, 11:35 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo spregovorili o vlagi, ki ni pogosta le v zimskih mesecih, pač pa tudi poleti, zato se v marsikaterem domu pojavlja plesen. Kakovost zraka v bivalnih prostorih je temelj zdravega in udobnega bivanja. Z ustreznim prezračevanjem – bodisi ročnim bodisi s pomočjo naprednih sistemov z rekuperacijo – lahko vzdržujemo optimalno temperaturo, vlago in svežino / čistočo zraka. Vedno obstajajo rešitve za prezračevanje in preprečevanje plesni, če se lotimo odpravljanja vzrokov, ne le posledic. Z upoštevanjem praktičnih nasvetov in uporabo sodobnih tehnologij lahko zagotovimo, da bo naš dom prostor zdravja, udobja in dobrega počutja. Kako učinkovito prezračevati in kako odpravljati posledice hude vlage, nam je zaupal gost Bojan Žnidaršič. »Zrak je sestavljen iz veliko plinov in drugih elementov, a v kontekstu bivanja so najbolj pomembni trije parametri: temperatura zraka, količina relativne vlage v tem zraku in njegove vonjave.« Beseda je tekla o notranjem zraku, na katerega imamo vpliv. Z gostom se je pogovarjala Tanja Dominko.

Centralni prezračevalni sistemi in njihove prednosti

Centralni prezračevalni sistem ima filtre, ki zagotavljajo, da je notranji zrak izrazito bolj kakovosten kot zunanji. Filtrirajo prah, pelod in druge delce. Tudi pri lokalnih sistemih se pojavljajo filtri, vendar so ti pogosto v manjši (skromnejši) obliki. Ena od največjih slabosti lokalnih prezračevalnih sistemov je kapaciteta.

Vlaga v zraku

Relativna vlaga je pomemben dejavnik, ki močno vpliva na kakovost bivanja. Idealna relativna vlaga v bivalnih prostorih je približno 50 %, sprejemljivo pa je območje med 35 % in 70 %. Previsoka vlaga, nad 70 %, spodbuja nastanek plesni, saj se vlaga kondenzira na površinah. Vlaga pod 30 % povzroča zdravstvene težave, kot so suho grlo, razdražena sluznica in celo poškodbe notranje opreme, saj se lesno pohištvo lahko razsloji ali razpoka. Vzdrževanje optimalne vlage je torej svojevrstna umetnost, ki zahteva pozornost.

Danes je trend, da so stavbe vse bolj zrakotesne. Razlog je v tem, da izgubljamo čim manj energije, slabost pa je, da je treba zagotoviti zrak. Zato je prezračevanje nujno.

Vonjave in onesnaževalci

Tretji parameter so vonjave in onesnaževalci v zraku. Vonjave niso le posledica kuhanja ali drugih očitnih virov, temveč so lahko tudi subtilne in raznolike, kar vpliva na splošno počutje. Poleg tega je pomembno odstranjevanje drugih onesnaževalcev, kot so prah ali pelod, kar dosežemo z ustreznim prezračevanjem ali uporabo filtrov v prezračevalnih sistemih.

Pomen učinkovitega prezračevanja

Prezračevanje je ključno za zagotavljanje kakovostnega zraka v bivalnih prostorih. Ne glede na to, ali gre za ročno odpiranje oken ali uporabo sodobnih prezračevalnih sistemov, je cilj enak: zamenjava notranjega zraka z zunanjim, da se ohrani svežina, primerna vlaga in se odstranijo onesnaževalci.

Ročno prezračevanje

Ročno prezračevanje, torej odpiranje oken, je še vedno pogosta praksa, zlasti v starejših domovih. Vendar mora biti izvedeno pravilno. Slovenski predpisi priporočajo, da se zrak v stanovanju popolnoma zamenja v približno uri in pol. Na primer, v stanovanju s 100 kvadratnimi metri in 250 kubičnimi metri prostornine, je treba zagotoviti zadostno izmenjavo zraka. To dosežemo z odpiranjem vseh oken na stežaj za 2 do 4 minute trikrat na dan – zjutraj, opoldne in zvečer. Pomembno je ustvariti prepih, saj dolgotrajno odprta okna, zlasti pozimi, povzročijo prekomerno ohlajanje prostorov, kar poveča stroške ogrevanja.

V starejših hišah, ki se odločijo za nova okna, se pogosto po menjavi pojavi plesen. Prejšnja okna niso tesnila, pihalo je skozi špranje, šlo je za »avtomatsko« prezračevanje. Pri novih oknih tega ni več. Potem se pogosto, popolnoma krivično, »obsodi« plastična okna, češ, da je plastika kriva, da imamo plesen. Da če bi bila lesena okna, ki »dihajo«, ne bi bilo tega. To seveda ni res. Sodobna okna: lesena in plastična, kovinska in kombinirana, ne dihajo nič. Vsi tipi oken ustvarjajo plesen, zato je treba skrbeti tudi za prezračevanje. Brez prezračevanja bomo imeli v stanovanju preveč vlage in plesen.

Zgodovinski kontekst in sodobni izzivi

Pred petdesetimi leti prezračevanje ni bilo tako pereče vprašanje, saj so okna slabo tesnila, hiše pa niso bile zrakotesne. Zrak se je naravno izmenjeval skozi špranje. Danes pa so sodobne zgradbe, zlasti pasivne hiše, zasnovane tako, da so izjemno zrakotesne, kar zmanjšuje izgube energije, hkrati pa povečuje potrebo po aktivnem prezračevanju. Brez ustreznega sistema lahko pride do kopičenja vlage in nastanka plesni, kar je pogosta težava po menjavi oken v starejših hišah, kjer nova okna preprečijo naravno izmenjavo zraka.

Prezračevalni sistemi: Lokalni in centralni

Za sodobne zgradbe in prenovljene starejše hiše so prezračevalni sistemi pogosto nujni. Obstajajo različne možnosti, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi. Lokalni prezračevalni sistemi so priljubljeni zaradi enostavne namestitve, vendar imajo omejitve. Njihova kapaciteta je pogosto prenizka za večje prostore, saj pri najnižjih hitrostih dosegajo le 15–20 kubičnih metrov na uro, kar je premalo za celotno stanovanje. Poleg tega lahko povzročajo hrup ali občutek prepiha, če delujejo pri višjih hitrostih. Prav tako ne vračajo vlage, kar lahko povzroči presuh zrak, zlasti pozimi. Kljub temu so lahko primerna rešitev za manjše prostore, kot je kopalnica, če je sistem opremljen s higrosenzibilnim stikalom, ki se aktivira ob povečani vlagi.

Centralni prezračevalni sistemi so bolj primerni za celovito prezračevanje stanovanja ali hiše. Opremljeni so z naprednimi filtri, ki izboljšajo kakovost zraka, saj odstranjujejo prah, pelod in druge delce. Poleg tega sistemi z rekuperacijo vračajo toploto iz izhodnega zraka, kar zmanjšuje izgube energije. To je še posebej pomembno pri pasivnih hišah, kjer je energijska učinkovitost ključna. Centralni sistemi so tišji, prebijajo zgradbo le na nekaj mestih (običajno v pomožnih prostorih) in zagotavljajo bolj enakomerno kroženje zraka.

Prezračuje se vedno trikrat na dan za dve do štiri minute, nič več. Zjutraj, popoldne, ko se vrnemo domov in zvečer pred spanjem. Vedno zračimo celo etažo. Vedno odpremo vsa okna in vrata, zagotovimo prepih, ta je bistven.

Prezračevanje kopalnic

Kopalnice so zaradi visoke vlage pogosto problematične. Lokalni zračnik z higrosenzibilnim stikalom je lahko učinkovita rešitev za kopalnico, saj se aktivira, ko vlaga preseže določeno raven, in se izklopi, ko se vlaga zmanjša. Vendar je treba zagotoviti dovod svežega zraka, saj odvod brez dovoda ni učinkovit. Pomembno je tudi, da se kopalnica ne obravnava ločeno od ostalega stanovanja – prezračevanje mora zajemati celotno etažo, da se zagotovi enakomerna kakovost zraka.

Izzivi pri notranjem pohištvu in karnisah

Poleg prezračevanja je treba paziti na razporeditev pohištva, ki lahko ovira naravno kroženje zraka. Omare, postavljene neposredno ob zunanje stene brez zračnega prostora spodaj, preprečujejo vertikalno kroženje zraka, kar vodi v kopičenje vlage in nastanek plesni. Rešitev je dvig pohištva za nekaj centimetrov, kar omogoča prost pretok zraka. Podobno velja za karnise, pritrjene na strop nad okni. Te lahko ustvarijo »past« za vlažen zrak, zlasti v starejših hišah z betonskimi prekladami, ki delujejo kot toplotni mostovi. Pravilna namestitev ali izogibanje takim oviram je ključno za preprečevanje plesni.

Ogrevanje nenaseljenih hiš

V nenaseljenih hišah, zlasti pozimi, je ogrevanje potrebno predvsem za preprečevanje zmrzovanja vodovodnih cevi. Priporočena minimalna temperatura je okoli 5–8 °C, v nekaterih primerih celo 3 °C, odvisno od izolacije hiše in razporeditve cevi. Pomembno je preveriti, kje so vodovodne in kanalizacijske cevi, da se zagotovi njihova zaščita pred zmrzaljo. Drugih elementov v hiši mraz običajno ne poškoduje, zato dodatno ogrevanje ni potrebno.

S prepihom v dveh do štirih minutah dosežemo menjavo celotnega zraka, rad se pošalim, da se v tem času niti zavese ne ohladijo. Pozimi ne priporočam prezračevanja z »okni na kip«, vedno se zrači »na polno«, s prepihom. To je najbolj učinkovito prezračevanje, ki zagotavlja kakovostno bivanje.

Prezračevanje in stroški ogrevanja

Mnoge skrbi, da bo pogosto prezračevanje povečalo stroške ogrevanja. Vendar praksa kaže, da učinkovito prezračevanje – bodisi ročno (2–4 minute prepiha) bodisi z uporabo centralnih ali lokalnih sistemov – ne povzroča bistvenih izgub toplote. Ključno je najti ravnovesje med kakovostjo zraka in energijsko učinkovitostjo. Centralni sistemi z rekuperacijo so še posebej učinkoviti, saj vračajo toploto, kar zmanjšuje stroške ogrevanja, hkrati pa zagotavljajo svež zrak.

Plesen kot indikator težav

Plesen je pomemben pokazatelj težav v bivalnem okolju, podobno kot vročina pri človeku. Njen pojav kaže na presežek vlage, ki je lahko posledica več dejavnikov: kapilarne vlage iz temeljev, puščanja vodovodnih napeljav ali kondenzacije zaradi neustreznega prezračevanja. Povprečna štiričlanska družina dnevno proizvede 10–15 litrov vlage z dihanjem, kuhanjem, pranjem in drugimi aktivnostmi. V starejših hišah je vlaga nekoč uhajala skozi netesna okna, danes pa moramo to aktivno upravljati. Stene, tudi če so označene kot »dihajoče«, prepuščajo le minimalen delež vlage (1,5–3 %), zato je prezračevanje ključno.

Odpravljanje vzrokov plesni

Plesni se ne smemo lotevati zgolj z beljenjem ali površinskim odstranjevanjem, saj to ne odpravi vzroka. Treba je poiskati izvor vlage – bodisi zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti, kot so toplotni mostovi, bodisi zaradi neustreznega prezračevanja. V nekaterih primerih je rešitev zunanja ali notranja izolacija, v drugih pa uvedba ustreznega prezračevalnega sistema. Vsaka težava s plesnijo je rešljiva, če se pravilno identificira vzrok.

Prilagojene rešitve za vsak dom

Vsak dom in družina sta edinstvena, zato je treba rešitve za prezračevanje in preprečevanje plesni prilagoditi specifičnim potrebam. Pri tem je ključno sodelovanje s strokovnjaki, ki upoštevajo značilnosti zgradbe in življenjski slog stanovalcev. Investicija v kakovostno prezračevanje in ustrezno upravljanje vlage ni le naložba v zdravje, ampak tudi v dolgoročno ohranjanje vrednosti nepremičnine.