Z Radiem Ognjišče in z agencijo Oskar na “potovalnem romanju” po Armeniji in Gruziji

Radijski utrip | 22.09.2025, 09:19 Jure Sešek

Minuli četrtek se je skupina popotnikov odpravila na prvo pot, na katero smo vabili skupaj z Agencijo Oskar. Po nekaj dneh navdušeno sporočamo, da smo veseli sodelovanja, da nas pot vodi po čudovitih krajih in, da spoznavamo res zgodovinsko bogati deželi. 

Kavkaz je prava zakladnica doživetij. Skupina popotnikov, ki pot doživlja kot romanje, saj spoznavamo krščanski deželi, je že po uvodnih dneh navdušena, polna novih spoznanj in vsega, kar bo v srcih prinesla domov, zrcali pa se tudi na naših družbenih omrežjih in v javljanjih v radijski program.

Erevan – mesto zgodovine in zanimivega sodobnega utripa

Naša pot se je začela v armenski prestolnici Erevan, mestu, ki ga varuje mogočni Ararat in je polno kontrastov. Sodobne avenije se srečujejo s starimi uličicami, nova arhitektura z ostanki tisočletne zgodovine. Posebno doživetje je bil večerni sprehod skozi mestno središče, zapomnili si bomo vsakodnevne svete maše, ki nas povežejo in uglasijo na nov dan.

V spominu bodo ostali obisk katedrale, cerkva, pripoved in zgodbe izvrstne vodnice Renate Drolc.

Vonji in okusi, nasmehi in zgodbe. Echmiadzin je armenski Vatikan, njihova apostolska cerkev pa zanimiva in narodno povezovalna.

Tu je pogled na mogočni Ararat, ki kljub temu, da leži na turški strani meje, ostaja simbol Armencev, naroda, ki je pred sto desetimi leti doživel genocid. Kako boleča zgodovina, brez odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da se človek iz zgodovine prav ničesar ne nauči ...

Slovenci imamo z Armenci kar nekaj stičnih točk, kar nekaj podobnih poudarkov zgodovine. Tudi spoštovanje in ljubezen do jezika, ki živi le v našem narodu. Kako spoštljivo v Armeniji ravnajo s starimi zapisi, z rokopisi, koliko jim pomenita jezik in pisava, ki sta le njihova. Res lepo!

Mogočni kip Matere Armenije in pokušina konjaka v eni izmed destilarn, pa sta tako ali tako dva "obvezna" dela poti po Armeniji. Odkljukali smo ju tudi mi.

Prvi dnevi potovanja, ki je nekako tudi romanje, so povezali popotnike, ustvarili lepo skupino,  prijazne sopotnike, ki pomagamo eden drugemu in se skupaj veselimo novih doživetij.

Tbilisi – barviti utrip Gruzije

Naša pot se je v soboto zvečer, ko smo doživeli lepoto Skalne simfonije, čudovite igre narave, po tistem, ko smo se prav tradicionalno okrepčali, zazrli v sotesko in tempelj, prisluhnili ljudskemu umetniku in njegovi čudoviti glasbi, nadaljevala v Gruzijo. Vem, oprostite! Groza, koliko vrinjenih stavkov, koliko naštwvanja. Ne gre drugače, res se "nam ogromno dogaja".

Današnjo nedeljo smo preživeli v živahnem Tbilisiju. Mesto, ki stoji ob reki Kura, navduši s pisanimi hišami z lesenimi balkoni, toplimi ljudmi in prepletom različnih kultur. Sprehod skozi stari del mesta z ozkimi uličicami, mošejami, sinagogami in pravoslavnimi cerkvami je bil kot potovanje skozi čas. Začutili smo, da je Tbilisi mesto, v katerem se objemata preteklost in sodobnost.

Poglejte, kaj vse smo spoznali danes, v nedeljo: katoliski cerkev, v kateri smo imeli sveto mašo, z gondolo smo se povzpeli do "roba krila" mogočnega spomenika nad mestom, do Matere Gruzije. Doživeli avenije in skrite uličice, lepoto slapa, termalnih vrelcev in starodavnih toplic. Bili smo v znameniti cerkvici Metekhi, pa v džamiji in v pravoslavni cerkvi ter pred sinagogo ...

Narodni muzej nas je, med drugim, podučil, kako modro je skrbeti za zabeleženje zgodovine, tudi neprijetne in boleče. Mesto je bilo danes polno ljudi, stojnic, glasbe, zabave, mestni parki so gostili mladino, gostinski vrti pa pivce.

Dan smo sklenili z izvrstno gruzijsko jedačo in z mislijo, da moramo biti res iskreno hvaležni za vsa doživetja. Jutri pa naprej.

Čakajo nas Gori, jamsko mesto, sledi Stalina, vožnja po vojaški transkavkaški cesti visoko v osrčje visokega Kavkaza preko 2.400 metrov visokega prelaza.

Zanimivo bo, spremljajte nas.
Lepo pozdravljeni iz lepe Gruzije.