Slovenske občine so že dalj časa v finančni zagati | (foto: Pixabay)
Predstavniki vlade in občin še brez dogovora o povprečnini
Slovenija Andrej Šinko
Predstavniki vlade in občinskih združenj tudi na dopoldanskem srečanju niso dosegli dogovora o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Jo je pa vlada v proračunskih dokumentih določila pri 810 evrih. Pogovori se bodo nadaljevali, če ne bi bili uspešni, pa obvelja znesek, ki ga določi vlada.
Predstavniki občin in vlade so se dopoldne sestali na drugem srečanju o višini povprečnine, a so ga sklenili brez dogovora. V občinskih združenjih pogovorov ne komentirajo, so pa v Združenju občin Slovenije pred začetkom pogajanj ocenili, da bi povprečnina morala znašati vsaj 890 evrov.
V lokalnih skupnostih opozarjajo, da v vladnih izračunih niso bili ustrezno upoštevani višji stroški plačne reforme, ki naj bi letos znašali slabih 27 milijonov evrov. Vlada naj bi sicer občinam na začetku pogajanj ponudila povprečnino v višini 830 evrov, danes pa je minister za finance Klemen Boštjančič dejal: »Pogajanja napredujejo uspešno. Verjamem, da jih bomo v mesecu oktobru sklenili. Ne bi pa rad prejudiciral, kakšna bo višina povprečnine, ker je to stvar dogovora z vsemi tremi združenji.«
Na preteklih pogajanjih je vlada dogovor dosegla le z dvema občinskima združenjema, tretje pa k podpisu ni pristopilo. V mandatu aktualne vlade je sicer prišlo do spremembe formule za izračun povprečnine, vendar pa ta še vedno ni določena na način, da bi predvidla stroške vseh nalog in stroškov delovanja občin. Profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Simona Kukovič obžaluje, da država v več kot 30 letih ni bila sposbna »zgraditi sistema, ki bi avtomatično in predvidljivo izračunal povprečnino vnaprej za neko daljše obdobje, kar je najbolj bistveno pri načrtovanju investicij v občini.«
Zaradi načina določanja povprečnine so slovenske občine med evropskimi državami na repu po avtonomiji financiranja. »Naše občine so v zelo slabem položaju. Kar se tiče finančne avtonomije imajo zelo omejena sredstva in pa dejansko so zelo odvisne, jaz rečeme temu kar, dobre volje vsakršnega ministra za finance oziroma vlade, ki je trenutno na položaju.«
Del krivde za omenjeno je po besedah sogovornice tudi na občinah, saj se niso uspele uskladiti, da bi enotno nastopile nasproti državi. Glede na specifike občin zagovarjajo različna stališča, občasno pa se izrazijo tudi drugi parcialni interesi.
Občinam so nedavne spremembe sicer omogočile tudi višje zadolževanje, vendar za osnovne in bistvene investicije, kot so šole, vrtci in druga ključna infrastruktura.
