Slovenija krepi ukrepe proti afriški prašičji kugi zaradi izbruha na Hrvaškem

Kmetijstvo | 24.09.2025, 13:21 Robert Božič

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) uvaja dodatne zaščitne ukrepe po vsej Sloveniji zaradi največjega izbruha afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih na Hrvaškem. Cilj je preprečiti vnos virusa in zagotoviti zgodnje odkrivanje. V nadzor je vklučena tudi policija.

V sodelovanju s policijo bo po novem potekal nadzor trupov divjadi, mesa in trofej v cestnem prometu iz Hrvaške v Slovenijo. Poostren bo tudi nadzor izvajanja biovarnostnih ukrepov, z poudarkom na preprečevanju stikov med domačimi in divjimi prašiči – vključno z ograjami in nadzorom nabave živali. Posebna pozornost bo namenjena identifikaciji in registraciji prašičev ter ukrepom pri lovu na divje prašiče.

Med novostmi je tudi okrepljeno ozaveščanje rejcev in lovcev o biovarnostnih ukrepih v času visoke ogroženosti. V obratih s prašiči se odstotek preiskav poginjenih živali na prisotnost virusa APK povečuje z 2 na 4 odstotke, kar naj bi omogočilo hitrejše zaznavanje bolezni. Kmalu bo organizirano spletno izobraževanje za vse deležnike, kot so rejci, lovci in drugi vpleteni.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin redno preiskuje poginule in povožene divje prašiče ter poginule domače prašiče na APK. Do zdaj so vsi rezultati negativni. Zaradi razmer na hrvaškem pa slovenske rejce pozivajo k strogemu spoštovanju biovarnostnih pravil, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri obiskih Hrvaške. "Dosledno upoštevanje ukrepov je ključno za zaščito slovenskega prašičerejskega sektorja," so sporočili iz Uprave.

Ti ukrepi so del preventivne strategije, saj Hrvaška beleži rekordni izbruh APK, ki ogroža regijo. Strokovnjaki opozarjajo, da virus ni nevaren za ljudi, a lahko povzroči velike gospodarske škode v kmetijstvu.

Ključni ukrepi za rejce, lovce in vse ostale:

• dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve;
• omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej;
• postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve;
• preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih, prosti reji);
• nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.

V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.

Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.

Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav EU, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.