Prašičerejci morajo postaviti varovalne ograje okrog rej

Kmetijstvo 02. 10. 2023, 12:45 Robert Božič

Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin sprejela sklep, da v Sloveniji od danes naprej velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči. Ograje morajo rejci postaviti najkasneje v treh mesecih.

Eksplozija Afriške prašičje kuge v domačih rejah na Balkanu

Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Romuniji v zadnjih mesecih beležijo eksplozivno rast primerov okužb domačih rej prašičev, afriška prašičja kuga pa se v Nemčiji, Italiji, na Poljskem, v Litvi in Latviji ter na Madžarskem pojavlja predvsem v populacijah divjih prašičev. V septembru so prve izbruhe te bolezni zabeležili tudi na Švedskem.

Bolezen se v največji meri prinaša s stiki med divjimi in domačimi prašiči. Prenos se lahko zgodi tudi posredno, ko kugo v domače reje prenesejo domače živali, bolezen, ki za ljudi ni nevarna, pa se širi tudi z obutvijo, obleko in prevoznimi sredstvi ter tudi z okuženimi mesnimi izdelki, pravi mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Hrovatinova: Nujno je dosledno izvajanje vseh biovarnostnih ukrepov

»Mi vseskozi spodbujamo rejce, da poskušajo svoje reje zaščititi z določenimi biovarnostnimi ukrepi. Osnovno je to, da preprečimo stik divjih in domačih prašičev, ali z ograjami ali z zapiranjem prašičev. To je pravzaprav največja grožnja, če bomo imeli bolezen pri divjih prašičev, da pride preko njih na domače. Potem pa seveda obiskovalci, potniki, turisti, sosedje, delavci, vsi ki (iz držav, kjer je bolezen izbruhnila) pridejo k nam, še večji problem pa so suhomesnati izdelki, ki jih s seboj prinsejo. Vse to so možni viri prenosa virusa, pa tudi preko obleke, obutve, s prevoznimi sredstvi,« našteva Hrovatinova in dodaja:»Rejcem absolutno svetujemo, naj ne spuščajo obiskovalce v reje. V kolikor prihajajo strokovne službe ali pa vzdrževalci, naj jim dajo zaščitno obleko, obujke, zahtevajo strogo razkuževanje rok. Skratka, ti ukrepi so v tem stanju res nujni.«

Odločitev, ki jo je v petek sprejelo Državno središče za nadzor bolezni, je torej pričakovana. Izkušnje z Madžarske kažejo, da lahko ograje ob hlevih in dosledno upoštevanje biovarnostnih ukrepov glede vstopa v reje, prenos bolezni v reje domačih prašičev onemogočijo in tako preprečijo velike gospodarske škode in posledično zlom prašičerejske panoge.