Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Prašiči uživajo na prostem. APK pa je huda grožnja zunanjim rejam. (foto: Jai79 / Pixabay)
Prašiči uživajo na prostem. APK pa je huda grožnja zunanjim rejam. | (foto: Jai79 / Pixabay)

Prašičerejci morajo postaviti varovalne ograje okrog rej

Kmetijstvo | 02.10.2023, 12:45 Robert Božič

Širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi, še posebej pa kritične razmere na Balkanu, predstavljajo povečano tveganje za vnos bolezni tudi v našo državo. Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin sprejela sklep, da v Sloveniji od danes naprej velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči. Ograje morajo rejci postaviti najkasneje v treh mesecih.

Eksplozija Afriške prašičje kuge v domačih rejah na Balkanu

Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Romuniji v zadnjih mesecih beležijo eksplozivno rast primerov okužb domačih rej prašičev, afriška prašičja kuga pa se v Nemčiji, Italiji, na Poljskem, v Litvi in Latviji ter na Madžarskem pojavlja predvsem v populacijah divjih prašičev. V septembru so prve izbruhe te bolezni zabeležili tudi na Švedskem.

Bolezen se v največji meri prinaša s stiki med divjimi in domačimi prašiči. Prenos se lahko zgodi tudi posredno, ko kugo v domače reje prenesejo domače živali, bolezen, ki za ljudi ni nevarna, pa se širi tudi z obutvijo, obleko in prevoznimi sredstvi ter tudi z okuženimi mesnimi izdelki, pravi mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Hrovatinova: Nujno je dosledno izvajanje vseh biovarnostnih ukrepov

»Mi vseskozi spodbujamo rejce, da poskušajo svoje reje zaščititi z določenimi biovarnostnimi ukrepi. Osnovno je to, da preprečimo stik divjih in domačih prašičev, ali z ograjami ali z zapiranjem prašičev. To je pravzaprav največja grožnja, če bomo imeli bolezen pri divjih prašičev, da pride preko njih na domače. Potem pa seveda obiskovalci, potniki, turisti, sosedje, delavci, vsi ki (iz držav, kjer je bolezen izbruhnila) pridejo k nam, še večji problem pa so suhomesnati izdelki, ki jih s seboj prinsejo. Vse to so možni viri prenosa virusa, pa tudi preko obleke, obutve, s prevoznimi sredstvi,« našteva Hrovatinova in dodaja:»Rejcem absolutno svetujemo, naj ne spuščajo obiskovalce v reje. V kolikor prihajajo strokovne službe ali pa vzdrževalci, naj jim dajo zaščitno obleko, obujke, zahtevajo strogo razkuževanje rok. Skratka, ti ukrepi so v tem stanju res nujni.«

Odločitev, ki jo je v petek sprejelo Državno središče za nadzor bolezni, je torej pričakovana. Izkušnje z Madžarske kažejo, da lahko ograje ob hlevih in dosledno upoštevanje biovarnostnih ukrepov glede vstopa v reje, prenos bolezni v reje domačih prašičev onemogočijo in tako preprečijo velike gospodarske škode in posledično zlom prašičerejske panoge.

Kaj je APK?

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube in gospodarska škoda, tako neposredne kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

V Sloveniji afriške prašičje kuge še ni, se pa z njo sooča vse več držav, tudi v naši neposredni okolici. Afriška prašičja kuga je v EU prisotna od leta 2014. Konec letošnjega junija pa sta prve primere zabeležili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Eden izmed potrjenih primerov na Hrvaškem je bil na območju Karlovške županije, približno 50 kilometrov stran od meje s Slovenijo.

Poleg Hrvaške se afriška prašičja kuga med drugim širi tudi po sosednjih Italiji in Madžarski.

Kmetijstvo
Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal) Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal)

Matija Golob in Ambrož Brezovšek obhajala novi maši

Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...

Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay) Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay)

Bo zakon spodbujal samomor?

Državni zbor bo v tem tednu obravnaval zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če ga bodo poslanci sprejeli, so v gibanju Glas za otroke in družine že napovedali referendum.

Sara Isaković (photo: NL) Sara Isaković (photo: NL)

»Tista« plavalka, danes mamica in psihologinja

Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...