Prašiči uživajo na prostem. APK pa je huda grožnja zunanjim rejam. | (foto: Jai79 / Pixabay)
Eksplozivna širitev afriške prašičje kuge na Hrvaškem
Kmetijstvo | 22.09.2025, 21:08 Robert Božič
Na Hrvaškem se soočajo z do zdaj največjim izbruhom afriške prašičje kuge pri domačih prašičih, saj je bolezen po do zdaj znanih podatkih preskočila vsaj v eno od večjih rej z 10.000 prašiči, do danes pa so zaradi te bolezni že morali evtanazirati 41.000 živali.
Afriška prašičja kuga se namreč v zadnjih tednih hitro širi med domačimi in divjimi prašiči v Osiješko-baranjski in Vukovarsko-sremski županiji na vzhodu Hrvaške, kjer naj bi do sedaj evtanazirali že 41.000 živali. »K širjenju bolezni so pripomogli neodgovorno obnašanje rejcev, nezakonita trgovina ter neupoštevanje biovarnostnih ukrepov,« so popoldne sporočili z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kaj je do zdaj znano o izbruhu na Hrvaškem?
HRT poroča, da so že pred dnevi usmrtili 1658 prašičev na Farmi v naselju Nemetin pri Osijeku, danes pa se je začela evtanazija na farmi s skoraj 10.000 prašiči, ki naj bi trajala teden dni. Danes so okužbo odkrili še na dveh manjših kmetijah.
- Na območju, kjer se je pojavila bolezen v velikih rejah redijo več kot 45.000 prašičev, manjši rejci pa so za preživetje odvisni od zdravja svoje živine.
- Od izbruha bolezni leta 2023 naj bi število pokončanih prašičev preseglo 51 tisoč, kar je več kot 5 odstotkov celotnega števila prašičev na Hrvaškem.- Ne gre za to, da se virus prenaša le z neposrednim stikom med obolelimi živalmi, lahko ga prenesemo na oblačilih, na laseh, prek žuželk, prek hrane, prek domačih živali, vendar je v večini primerov kriv človeški dejavnik je dejal Ivan Matijević, državni sekretar na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.
- Vzpostavljene so bile prometne kontrolne točke in okrepljen nadzor na mejnih prehodih, vzpostavljen je bil nadzor nad velikimi kmetijami, ki redijo prašiče, napovedana pa je tudi izredne revizija vseh kmetij, ki redijo prašiče.
"Kot doslej bomo z nacionalnimi in evropskimi sredstvi zagotovili odškodnine kmetijam, ki jih je prizadela afriška prašičja kuga," je dejal Tugomir Majdak, državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za kmetijstvo, ki se v Bruslju udeležuje dvodnevnega srečanja ministrov za kmetijstvo in ribištvo držav članic EU.
Bodimo pozorni na možne poti prenosa
Bolezen se v največji meri prinaša s stiki med divjimi in domačimi prašiči. Prenos se lahko zgodi tudi posredno, ko kugo v domače reje prenesejo domače živali, bolezen, ki za ljudi ni nevarna, pa se širi tudi z obutvijo, obleko in prevoznimi sredstvi ter tudi z okuženimi mesnimi izdelki, je za naš radio leta 2023 povedala mag. Breda Hrovatin, ki je bila takrat vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
»Mi vseskozi spodbujamo rejce, da poskušajo svoje reje zaščititi z določenimi biovarnostnimi ukrepi. Osnovno je to, da preprečimo stik divjih in domačih prašičev, ali z ograjami ali z zapiranjem prašičev. To je pravzaprav največja grožnja, če bomo imeli bolezen pri divjih prašičev, da pride preko njih na domače. Potem pa seveda obiskovalci, potniki, turisti, sosedje, delavci, vsi ki (iz držav, kjer je bolezen izbruhnila) pridejo k nam, še večji problem pa so suhomesnati izdelki, ki jih s seboj prinsejo.
Vse to so možni viri prenosa virusa, pa tudi preko obleke, obutve, s prevoznimi sredstvi,« našteva Hrovatinova in dodaja:»Rejcem absolutno svetujemo, naj ne spuščajo obiskovalce v reje. V kolikor prihajajo strokovne službe ali pa vzdrževalci, naj jim dajo zaščitno obleko, obujke, zahtevajo strogo razkuževanje rok. Skratka, ti ukrepi so v tem stanju res nujni.«
Kaj je APK?
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube in gospodarska škoda, tako neposredne kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
V Sloveniji afriške prašičje kuge še ni, se pa z njo sooča vse več držav, tudi v naši neposredni okolici. Afriška prašičja kuga je v EU prisotna od leta 2014. Konec junija 2023 sta prve primere zabeležili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Eden izmed potrjenih primerov je bil takrat na območju Karlovške županije, približno 50 kilometrov stran od meje s Slovenijo.
Zato je Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin takrat sprejela sklep, da v Sloveniji velja nujni ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo domači prašiči.
Poleg Hrvaške se afriška prašičja kuga med drugim širi tudi po sosednjih Italiji in Madžarski.
Nujno je dosledno izvajanje biovarnostnih in previdnostnih ukrepov
Zaradi razširjenosti APK v naši soseščini Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Ključni so:
- dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve;
- omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej;
- postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve;
- preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih, prosti reji);
- nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.
Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.
Ne nosite hrane iz tujine
Prav tako Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin poziva vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev bolezni živali (afriška prašičja kuga, slinavka in parkljevka, kuga drobnice) so v evropski zakonodaji v veljavi stroga pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora. Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja na upoštevanje prepovedi in omejitev pri vnosu proizvodov živalskega izvora v osebni prtljagi potnikov iz tretjih držav.
