Gaza, vojna | (foto: Pixabay)
Palestina v kolesju (pol)resnic
Komentarji Robert Hlede
Prva žrtev vojne je vedno resnica. V tej luči kaže presojati tudi sedanje razmere v Gazi. V poplavi raznoraznih novic o dogajanjih v Gazi je jasno edino to, da Izrael izvaja etnično čiščenje nad palestinskim narodom, in to, da palestinski Hamas uporablja ženske in otroke za svoj ščit pred napadi Izraelcev ter preprodaja hrano in drugo humanitarno pomoč, s čimer financira svojo teroristično dejavnost in omogoča lagodno življenje svojih voditeljev,piše Robert Hlede iz Aktivnega državljanstva.
V vsaki vojni je krivda na obeh straneh. To velja tudi v sedanjem konfliktu med Izraelom in Palestinci. Izrael nosi svoj del krivde zaradi samovoljnega širjenja svojega ozemlja na Zahodnem bregu, Palestinci pa zaradi nenehnih groženj Izraelu in seveda nasilnega vdora Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra 2023.
Čeprav je krivda za konflikt na obeh straneh, pa krivdo ne kaže enačiti. Postopno širjenje izraelskega ozemlja ni namreč isto, kot krvavi teroristični napad, ki ga je palestinski Hamas izvršil na izraelskem ozemlju.
Prepopogoj za priznanje vsake države je, da pripadniki nekega naroda živijo na strnjenem ozemlju, kot tudi, da ima ta narod legitimno izvoljeno oblast. V primeru palestinskega naroda ni izpolnjen ne prvi in tudi ne drugi pogoj.
Palestinci namreč živijo na dveh različnih ozemljih (v Gazi in na Zahodnem bregu), oblast na teh ozemljih pa je v rokah terorističnih organizacij: v Gazi je oblast v rokah Hamasa, na Zahodnem bregu pa je oblast v rokah Fataha.
Za pravično rešitev palestinskega vprašanja, bi se morali Palestinci odločiti, kje želijo živeti - ali v Gazi, ali pa na Zahodnem bregu. Mednarodna skupnost je naredila napako, ko je novembra leta 1947 z resolucijo št. 181 ozemlje Zahodnega brega razdelila med izraelsko in palestinsko državo.
Še večja napaka mednarodne skupnosti pa je bila, ko je leta 2005 Gazo razglasila za palestinsko ozemlje z lastno upravo na ozemlju izraelske države. S tem je prišlo do absurda, da so Palestinci edini narod na svetu z domnevno pravico do lastne države na dveh različnih ozemljih.
Priznanje ali bolje rečeno priznavanje obstoja "dveh držav" (Izraela in palestinske države) se vsekakor zdi pravična rešitev, a ne na način, kot se to trenutno dogaja, ko države ena za drugo priznavajo Palestino brezpogojno oziroma brez, da bi bila ta priznanja vezana na predhodno izročitev ali izpustitev vseh izraelskih talcev in na izključitev Hamasa iz procesa odločanja o Palestini.
Brez izpolnitve teh pogojev, mir ni mogoč, se bo vojna nadaljevala, število žrtev konflikta bo še naprej naraščalo, bo Izrael skratka uresničil svojo napoved o popolnem uničenju Gaze in izgonu njenih prebivalcev. Vse bolj se zdi, da je do miru in sožitja Izraelcev in Palestincev še dolga pot.
Robert Hlede, Aktivno državljanstvo
