Direktor ZZZS mag. Ljoljo o zdravstvu in novi zakonodaji

09. 07. 2025, 17:55 Tanja Dominko

Mag. Robert Ljoljo, ki položaj na čelu državne zdravstvene zavarovalnice zaseda komaj nekaj mesecev, je v oddaji Pogovor o predstavil vlogo te ustanove, svoj pogled na zakonodajo in na košarico pravic. Na vprašanje, ali smo na področju zavarovanja že kaj kaznovani za svoj nezdrav življenjski slog, je odgovoril: »Ne … še.«

Potem ko je vlada ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nas je zanimalo, kako se to pozna v zdravstveni blagajni. »V preteklosti je Zavod za zdravstveno zavarovanje pokrival povprečno 85 odstotkov storitev, dopolnilno zavarovanje pa približno 15. Z ukinitvijo tega dopolnilnega zavarovanja zavod pokriva celotne stroške, saj, kot veste, imamo enotni prispevek. Lahko rečemo, da so se znižali administrativni stroški. V letošnjem letu je proračun oziroma so predvideni odhodki skoraj na nivoju šest milijard evrov evrov.«

Ljoljo poudarja, da ima Slovenija široko košarico pravic, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, in »zagotavlja zelo, zelo visok standard storitev, do katerih so upravičeni naši zavarovanci«.

Kako bo s storitvami v prihodnje, ko bo konec prehodnega obdobja zakona o zdravstveni dejavnosti?

»Želimo si, da se situacija ne bo poslabšala. Zaenkrat nimamo indikacij, da bi šlo za neke množične odhode. Jaz mislim, da je zdravnikom v interesu razvijati stroko, se učiti, napredovati, kar pa je danes omogočeno predvsem v javni zdravstveni mreži.
Seveda je nekaj rešitev v zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki so tudi pozitivne, ker zakon prinaša tudi bolj natančne kriterije za oblikovanje same mreže javne zdravstvene službe, ki jo mi pozdravljamo, kajti omogočala bo večjo specializacijo samih bolnišnic in izvajalcev in spodbudila sodelovanje na regijskem nivoju. To je ena izmed smeri, ki jih vidimo tudi v tujini. Zakon prinaša tudi merjenje obremenitev in vzpostavitev pogojev za variabilno nagrajevanje delovne uspešnosti.«

Spregovoril je tudi o digitalizaciji, o tem, kakšna je prihodnost zdravstvenih kartotek, zdravstvenih kartic, kako se določa cena zdravil, in tudi o tem, kako razmišlja o čakalnih dobah, ki so na področju ortodontskega zdravljenja strašljivo dolge. Njegov stavek, ki nam veliko pove, se glasi: »Merila, po katerem se nekdo napoti na ortodontsko zdravljenje, so relativno široko zastavljena. Ta trenutek v Sloveniji, če se malo pošalim, samo želeti si lep nasmeh ne bi smel biti zadosten razlog za to, da nekdo zahteva ortodontsko zdravljenje.«

Prisluhnite oddaji v celoti