Kamen iz časa dinozavrov

Sobotna iskrica 09. 07. 2025, 08:12 Maja Morela Čuk

V poletnih mesecih v naravi pogosteje opazimo kamenje, ki sestavlja morsko obalo, nabrežja rek, potokov ter se več tisoč metrov dviga nad površje zemlje in gradi gore. Te kamnine so prepotovale neverjetno, na milijone let dolgo pot, da so v takšni ali drugačni obliki prišle na določen del zemlje. Če bi le znali prisluhniti kamninam, bi izvedeli, da pripovedujejo neverjetne zgodbe. Nekaj nam jih je v Sobotni iskrici odstrl geolog Tristan Rome z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

Tristan nam je zaupal, da se je njegovo zanimanje za geologijo začelo že v 7. razredu osnovne šole. Od takrat in vse do danes je zbral številne zanimive kamne in fosile, ki polnijo njegov »geološki kufer«. V osnovi kamnine delimo med sedimentne, magmatske in metamorfne, vsake imajo svoje značilnosti, ki jih geologi prepoznavajo in na podlagi katerih lahko določijo, koliko je stara.

Kako vemo, koliko je star kamen?

Geologi govorijo o milijonih, celo milijardah let. Starost kamnin ugotavljajo s pomočjo natančnih laboratorijskih analiz. A ker so te analize drage, si pogosto pomagajo s fosili in značilnostmi kamnin iz določenih geoloških obdobij. Ko najdejo značilen fosil, vedo, v katerem času je ta žival živela in s tem določijo tudi starost kamnine. Med najbolj zanimivimi primerki, ki jih je Tristan Rome prinesel v studio, je bil fosil amonita. Zdaj je od te nekdaj živeče živali ostala le spiralna lupinica iz časa dinozavrov. Drugi izjemen primerek je bil odtis 30 milijonov let stare ribe. Te ostanke iz pradavnine geologi pogosto najdejo z nekaj sreče, ko s svojim posebnim geološkim kladivom razbijejo kamnino na pravem mestu, da sama poči po fosilu.

Geolog v naravi in mestu

Geologi niso raziskovalci le gozdov in hribov. »Najbolj uživamo tam, kjer je največ kamnov. To je lahko v naravi, kamnolomih, celo v mestu,« pove Tristan. Prav v mestnem okolju lahko iz cerkvenih oltarjev, stebrov in fasad razberejo najrazličnejše informacije. »Nazadnje sem bil v Plečnikovi cerkvi v Šiški, kjer sem občudoval črn kamen z belimi lisami, ki ga je arhitekt uporabil. Kot zanimivost lahko povem, da je ta kamen nastal iz školjk.« Ta isti kamen najdemo tudi v fasadi Naravoslovnotehniške fakultete, ki vabi k ogledu stalne razstave kamnin.

Tristan spodbuja mlade, da se med počitnicami podajo v naravo in opazujejo svet okoli sebe. »Za geologa ni treba biti znanstvenik od rojstva. Dovolj je, da te zanima narava, da jo znaš opazovati in da uživaš v raziskovanju.« Med počitnicami torej otroci z grabljicami, lopatko in manjšim kladivom v nahrbtniku na lov za kamni.

Za odgovor na vprašanje, če lahko in kako naredimo kamen sami doma pa poslušajte oddajo v avdio arhivu.