Luskavica je ena najpogostejših kožnih bolezni | (foto: Eszter Miller / Pixabay)
Če sumite, da imate luskavico, se čimprej oglasite pri osebnem zdravniku
Svetovalnica | 16.06.2025, 15:19 Mirjam Judež
O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih? Svetovalnico je vodil Matjaž Merljak.
Luskavica. za kakšno bolezen gre?
Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, za kronično imunsko posredovano vnetno bolezen. Praviloma velja, da ko bolezen enkrat imaš, jo imaš za vse življenje, po drugi strani pa so tudi ljudje, ki imajo določeno obliko bolezni, ki se pojavlja le občasno, vmes pa so obdobja, ko je stanje kože dobro.
Veliko dejavnikov vpliva na to, ali bomo imeli bolezen ali ne. Eden od teh je gotovo genetika. Če imamo bolnega bližnjega sorodnika, je večja verjetnost, da bomo zboleli. So pa tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na to, ali se bo bolezen izrazila, od zdravil, ki jih jemljemo, pa drugih bolezni, do morebitnega prebolevanje okužb, ki lahko sprožijo poslabšanje oz. zagon luskavice, pa vse do stresnih situacij, ki so znan poslabševalec luskavice.
Kako jo prepoznati? V kakšnih različicah se pojavi?
Najbolj značilne za luskavico so vnete luščeče plošče, ki se lahko pojavljajo praktično kjerkoli na koži. Najbolj pogosto jih opažamo na komolcih, kolenih, v lasišču, ledveno. To je t. i. vulgarna ali plačna luskavica, ki je najbolj pogosta oblika bolezni, za katero zboleva do 80 % bolnikov z luskavico.
Precej pogosta oblika predvsem pri mlajših je gutatna oblika luskavice, ki jo lahko sproži streptokokna okužba, na primer angina. Po prebolevanju angine denimo pride do nenadnega zagona drobnih luščečih vnetih bunčic oz. sprememb, ki se lahko pojavljajo praktično po vsem telesu.
Poznamo tudi t. i. palmoplantarno obliko luskavice, ki je omejena samo na dlani in podplate, kjer imamo vneto zadebeljeno kožo, ki poka do krvi, in ta navadno zelo pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Luskavica se lahko samostojno pojavi tudi samo na lasišču ali na nohtih, lahko pa je na teh predelih telesa pridružena drugim tipičnim spremembam drugje po telesu. Luskavico imamo lahko tudi na intimnih predelih in tudi ta zelo pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika. Luskavica dokaj pogosto prizadene tudi nohte, ki postanejo spremenjeni, lahko so boleči, zadebeljeni, rumeni. Vidne so drobne vdolbinice, nohti odstopajo od podlage. Ne smemo pozabiti, da luskavica lahko prizadene tudi sklepe, kar z večjo verjetnostjo vidimo pri bolnikih, ki imajo zaradi luskavice prizadete nohte ali lasišče.
Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, za kronično bolezen. Ko jo enkrat imaš, jo imaš praviloma za vse življenje.
Kaj naj ljudje naredijo, če opazijo spremembe na koži?
Če vedo ali sumijo, da je v družini luskavica, naj obiščejo osebnega zdravnika. Ti luskavico dobro (pre)poznajo. V primerih, da je luskavica zelo razširjena oz. če ob terapiji, ki jo izbrani zdravnik svetuje, ni dovolj učinka ali pa se bolezen kljub temu ponavlja oz. širi, je naslednja stopnja napotitev k dermatologu, o čemer odloča izbrani zdravnik.
Luskavico lahko povezujemo tudi z nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Katere so in kakšna je povezava?
Že dolgo časa vemo, da pri luskavici poleg kožne simptomatike lahko do tretjina bolnikov zboleva za psoriatičnim artritisom, prizadetostjo sklepov. Če se ta pojavi, to v primeru težje napredovale oblike zdravi revmatolog. Poleg tega pa v zadnjih desetletjih govorimo o tako imenovani psoriatični bolezni, saj pri luskavici ne gre le za prizadetost kože, ampak zaradi kroničnega vnetja bolniki pogosteje zbolevajo za drugimi boleznimi: to so metabolne bolezni, npr. sladkorna bolezen, druge imunsko posredovane bolezni (npr. kronična črevesna bolezen ali revmatološke bolezni), nagnjenost k anksioznosti in depresiji, arterijska hipertenzija, ateroskleroza in posledično zožanje žil, ki lahko vodi v možgansko ali srčno kap. Vse to je pogosteje pri bolnikih, ki imajo luskavico, v primerjavi s splošno populacijo, še posebej pri tistih, ki imajo težjo obliko bolezni. Zato je pomembno, da se tega bolniki zavedajo in tudi preventivno ukrepajo.
Kako pa je z diagnostiko? Kako lahko pomaga osebni zdravnik oz. dermatovenerolog, če je oblika bolezni težja?
Če imamo blago obliko luskavice, se največkrat že izbrani zdravnik odloči in predpiše lokalno terapijo, torej lokalna protivnetna zdravila. V primeru, da je bolezen bolj razširjena, t. i. zmerna do težka luskavica, ki prizadene deset ali celo več odstotkov kože, je seveda smiselna napotitev bolnika k ustreznemu specialistu, dermatologu. Bolniki velikokrat opažajo, da na bolezen ugodno vplivajo klima, sončna svetloba, sploh daljše bivanje na morju. Fototerapija je ena od možnosti zdravljenja, kamor bolnika lahko napotimo dermatologi in se izvaja v specializiranih centrih, tudi v Sloveniji. Druga možnost je napotitev na zdraviliško zdravljenje, kjer se tudi izvaja fototerapija.
Če z lokalno in (ali) fototerapijo ne dosežemo zadovoljivega, dolgotrajnega izboljšanja luskavice ali pa če imamo kontraindikacije za tovrstno zdravljenje, ali pa ima bolnik težjo obliko bolezni, pa imamo na voljo sistemska zdravila.
Kako poteka zdravljenje, kakšne možnosti ima bolnik?
Praktično pri vsakem bolniku začnemo z lokalnim zdravljenjem, lokalno protivnetno terapijo. Ker je koža suha, luščeča, dodajamo tudi negovalne izdelke. Bolnik mora vsakodnevno uporabljati lokalno terapijo in izvajati nego, če želi doseči izboljšanje. V primeru, da imamo razširjeno obliko bolezni, ob nenadnem izbruhu bolezni (primer je izbruh gugatne luskavice), se velikokrat, če je možno, poslužujemo zdravljenja s fototerapijo.
Če pa imamo pred seboj bolnika, ki ima že leta težave in se mu bolezen poslabšuje ter z lokalno terapijo ne doseže nekega dolgotrajnejšega izboljšanja, morda na morju le delno izboljšanje, potem mu predlagamo sistemsko zdravljenje.
Med sistemskimi terapijami imamo na voljo konvencionalno terapijo, torej zdravila, ki jih imamo na tržišču že vrsto let (desetletij) in ugodno vplivajo na bolezen ter jo dolgoročno izboljšajo. Želimo si doseči tako izboljšanje, da ima bolnik bistveno boljšo kakovost življenja in mu ni treba vsakodnevno uporabljati protivnetne lokalne terapije.
Če s konvencionalno terapijo ne dosežemo izboljšanja, ima pa bolnik zmerno do težko obliko luskavice oz. obliko luskavice, ki pomembno vpliva na njegovo kakovost življenja, imamo na voljo tudi novejša, biološka zdravila.
Raziskave kažejo, da pri tistih bolnikih, ki imajo krajši čas bolezni, z novejšimi (biološkimi) zdravili z večjo verjetnostjo dosežemo popolno očiščenje kože.
Kakšna je razlika med konvencionalno in biološko metodo?
Konvencionalna zdravila so v obliki tablet, eno zdravilo je tudi v obliki podkožnih injekcij. Zdravila umirjajo vnetje ali v primerjavi z novejšimi biološkimi zdravili delujejo drugače, bolj na »široko«, kar lahko s seboj prinese tudi več potencialnih neželenih učinkov zdravljenja. Za razliko od konvencionalnih zdravil pa biološka delujejo bolj tarčno oziroma specifično, so pa v veliki večini v obliki podkožnih injekcij. Bolnik oz. nekdo od svojcev se mora priučiti, kako se injekcije daje, se jih pa daje redkeje: tedensko, na 14 dni, nekatera zdravila celo le nekajkrat na leto. Z biološkimi zdravili tudi z večjo verjetnostjo dosegamo popolno očiščenje kože kot s konvencionalnimi, kar pomeni, da je med zdravljenjem bolnik praktično brez kožnih sprememb, značilnih za luskavico.
So te novejše terapije z injekcijami boljše za bolnike?
Lahko bi rekli, da so, predvsem kar se tiče odmerjanja, boljše in jih lažje izvajajo. Poleg tega so dolgoročno tudi varnejše. Pri bolnikih, ki imajo konvencionalno terapijo, pogosteje pride do kakšnih neželenih učinkov, zdravila teže prenašajo. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da si morajo bolniki dajati subkutane injekcije doma sami oz. s pomočjo svojcev, kar morda za kakšnega od bolnikov, sploh mlajših, ni prednost, ampak celo slabost.
Kako tako zdravljenje vpliva na pridružene bolezni?
Pri bolnikih, ki imajo težjo obliko bolezni, se pogosteje pojavljajo pridružene bolezni. Vnetje vpliva ne samo na kožo, kožno simptomatiko, ampak tudi na sklepe, žile … Ne zadosti zdravljene pridružene bolezni pa pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnikov in nenazadnje tudi povišujejo smrtnost.
Raziskave kažejo, da sistemska terapija, tudi konvencionalna (najpogosteje je predpisovan Metotreksat), ugodno vpliva, torej zmanjšuje pojavnost vrste pridruženih bolezni. Tudi te novejše raziskave, ki vključujejo biološke terapije, kažejo nekaj podobnega. To so zdravila, ki ugodno vplivajo na kožno simptomatiko, jih pa npr. predpisujejo tudi revmatologi za zdravljenje psoriatičnega artritisa, torej ugodno vplivajo tudi na sklepno simptomatiko.
Pomembno pa je tudi, kako hitro začnemo zdravljenje …
To je res. Raziskave namreč kažejo, da pri tistih bolnikih, ki imajo bolezen krajši čas, z novejšimi (biološkimi) zdravili z večjo verjetnostjo dosežemo popolno očiščenje kože. Če začnemo prej zdraviti, z večjo verjetnostjo vse kožne spremembe izzvenijo, kot če s tovrstno terapijo zdravimo bolnika, ki ima bolezen že deset, dvajset ali celo več let. Apeliramo na bolnike, da če imajo luskavico (sploh razširjeno obliko), ki ni obvladana s svetovano terapijo, naj pridejo do dermatologa, da se pomenimo, kakšne možnosti zdravljenja imamo.
Kako izboljšati življenje bolnikov z luskavico, kakšen nasvet imate zanje?
V Sloveniji imamo Društvo psoriatikov, ki združuje bolnike z luskavico. Svetujem jim, da se pridružijo. Tam izvajajo različne izobraževalne programe bolnikov in seveda tudi svojcev. Imajo tudi možnost, da gredo preko društva vsako leto v toplice. Predvsem pa svetujem, da se društvu pridružijo, da se družijo s tistimi, ki imajo podobne težave, saj si lahko tako pomagajo tudi s kakšnim nasvetom, izkušnjo in se lažje spopadejo s svojo boleznijo.
