Če sumite, da imate luskavico, se čimprej oglasite pri osebnem zdravniku!

Svetovalnica | 16.06.2025, 15:19 Mirjam Judež

O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih? Svetovalnico je vodil Matjaž Merljak.

Luskavica; za kakšno bolezen gre?

Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, za kronično bolezen. Ko jo enkrat imaš, jo imaš za vse življenje. So določeni ljudje, ki imajo občasne zagone, poslabšanja bolezni, je pa vmes tudi obdobje, ko je stanje boljše. Moramo se zavedati, da gre za kronično imunsko bolezen.
Veliko dejavnikov vpliva na to, ali bomo imeli bolezen ali ne. Eden od teh je gotovo genetika. Če imamo bližnjega, sorodnika, je večja verjetnost, da bomo zboleli. So pa tudi določeni drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na to, ali imamo bolezen oziroma se bo izrazila od zdravil, ki jih prejemamo, pa mogoče pridruženih bolezni, okužb …

Kako jo prepoznati? V kakšnih različicah se pojavi?

Najbolj značilne za luskavico so vnete luščeče plošče na koži, ki se lahko pojavljajo praktično kjerkoli na koži. Najbolj pogosto jih opažamo na komolcih, kolenih, v lasišču, ledveno. To je t. i. vulgarna ali plačna luskavica, ki je najbolj pogost tip. Okrog 80 odstotkov ljudi ima tovrstno obliko. Precej pogosta oblika predvsem pri mlajših, pri otrocih, je gotatna oblika luskavice, ki jo lahko sproži streptokokna okužba, na primer angina. Npr. po prebolevanju angine pride do zagona. Drobni luščeči vneti plaki oziroma spremembe se pojavljajo praktično po celem telesu. Lahko se pojavi nenadoma.

Imamo luskavico, ki je lahko omejena samo na dlani in podplate, kjer imamo vneto kožo, zadebeljeno, ki poka do krvi in zelo pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Luskavica se lahko samostojno pojavi tudi samo na lasišču. Lahko je pa seveda pridružena drugim spremembam, drugje po telesu. Lahko imamo luskavico na intimnih predelih. Tudi ta zelo pomembno vpliva na kakovost življenja. Nenazadnje lahko luskavica prizadane tudi nohte, ki postanejo spremenjeni, boleči, zadebeljeni, rumeni nohti, mogoče so kakšne drobne vdolbinice na nohtih. Nohti odstopajo od podlage, kot da bi se hotel na kakšnem delu dvigniti. To so bolj tipične spremembe. Ne smemo pozabiti, da luskavica lahko prizadene tudi sklepe.

Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, za kronično bolezen. Ko jo enkrat imaš, jo imaš za vse življenje.

Kaj naj ljudje naredijo, če opazijo spremembe na koži?

Če vedo ali sumijo, da je v družini luskavica, naj poiščejo osebnega zdravnika. Ti luskavico dobro (pre)poznajo. V primerih, da je luskavica zelo razširjena oz. če ob terapiji, ki jo izbrani zdravnik svetuje, ni dovolj učinka ali pa se bolezen kljub temu ponavlja oz. širi, je naslednja stopnja napotitev k dermatologu, o čemer odloča izbrani zdravnik.

Luskavico lahko povezujemo tudi z nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Katere so in kakšna je povezava?

Že dolgo časa vemo, da poleg kožne simptomatike pri luskavici lahko do tretjine bolnikov zboleva za psoriatičnim artritisom, boleznijo, prizadetost sklepov. Če se pojavi, to zdravi revmatolog. Poleg tega pa v zadnjih desetletjih govorimo o tako imenovani psoriatični bolezni. Ne gre le za prizadetost kože, ampak bolniki pogosto zbolevajo z drugimi boleznimi: to so metabolne bolezni, npr. sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, visok pritisk, ateroskleroza, posledično zamašitev oziroma zožanje žil in lahko tudi možganska, srčna kap. Vse to je pogosto pri bolnikih, ki imajo luskavico, sploh pri tistih, ki imajo težje obliko bolezni. Zato je pomembno, da se tega bolniki zavedajo in preventivno ukrepajo.

Kako pa je z diagnostiko? Kako lahko pomaga osebni zdravnik oz. dermatovenerolog, če je oblika bolezni težja?

Diagnozo postavimo na osnovi klinične slike, ko vidimo pacienta, spremembe, ko posumimo oz. postavimo diagnozo luskavice. Posebne preiskave se dela le, če sumimo na artritis, v smislu izključitve glivične okužbe se dela preiskava pri bolezni nohtov. Če je nejasno, se poslužujemo tudi biopsije, ko košček kože pogledamo pod mikroskopom. Najpogosteje diagnozo postavimo na osnovi tega, kako bolezen izgleda oz. kje so in kakšne so spremembe. Potem pa je od tega odvisno, kako bomo bolezen zdravili. Če imamo blago obliko luskavice, nekaj prizadete kože, se največkrat že izbrani zdravnik odloči in da lokalno terapijo, torej lokalna protivnetna zdravila. V primeru, da je bolezen težja, zmerna do težka, da prizadene deset ali celo več odstotkov kože, potem je seveda smiselna napotitev naprej k ustreznemu specialistu, dermatologu. Bolniki velikokrat opažajo, da ugodno vpliva na bolezen klima, sončna svetloba, sploh daljše bivanje na morju. Fototerapija je ena od možnosti zdravljenja. To napotimo predvsem dermatologi, imamo specializirane centre, ki to izvajajo. Druga možnost je morda napotitev na zdraviliško zdravljenje, kjer se tudi izvaja fototerapija. Če z lokalno (foto)terapijo ne dosežemo zadovoljivega, dolgotrajnega izboljšanja ali pa če imamo neke kontraindikacije za tovrstno zdravljenje, pa ima bolnik težjo obliko, potem so na voljo sistemska zdravila.

Kako poteka zdravljenje, kakšne možnosti ima bolnik?

Vedno pričnemo z lokalnim zdravljenjem, lokalno protivnetno terapijo. Ker je koža suha, luščeča, vedno dodajamo tudi negovalne izdelke. Bolnik mora praktično vsakodnevno uporabljati lokalno terapijo, če želi doseči neko izboljšanje. Potem pa je odločitev na podlagi tega, kako težko obliko bolezni imamo. V primeru, da imamo razširjeno obliko bolezni, da je nenadan izbruh bolezni, takrat se velikokrat, če je možno, poslužujemo s fototerapijo.

Pri gotatni luskavici, po preboleli streptokokni okužbi, za hitrejše izboljšanje poleg lokalne terapije svetujemo fototerapijo. Če ima seveda bolnik možnost, da se vozi vsakodnevno, dvakrat, trikrat tedensko v center, kjer se to izvaja. Če te možnosti ni, če imamo pred seboj bolnika, ki ima že leta težave in se mu bolezen poslabšuje, z lokalno terapijo ne doseže nekega dolgotrajnejšega izboljšanja, morda na morju delno izboljšanje, ni pa popolno izboljšanje, potem mu seveda predlagamo sistemsko zdravljenje.

Med sistemskimi terapijami imamo na voljo konvencionalno terapijo, torej zdravila, ki jih imamo na tržišču že vrsto let (desetletij) in ugodno vplivajo na bolnike oziroma bolezen dolgoročno izboljšajo. Najbolje bi bilo, da bi vse spremembe zginile. To se tudi včasih lahko doseže, ne pa vedno, vendar pa vsaj izboljšanje, da ima bolnik bistveno boljšo kvaliteto življenja in mu ni treba vsakodnevno uporabljati protivnetne lokalne terapije.

Če s konvencionalno terapijo ne dosežemo izboljšanja, ima pa bolnik zmerno do težko obliko luskavice, ki pomembno vpliva na kakovost življenja, imamo na voljo tudi novejša biološka zdravila.

Raziskave kažejo, da pri tistih bolnikih, ki imajo krajši čas bolezni, z novejšimi (biološkimi) zdravili z večjo verjetnostjo dosežemo popolno očiščenje kože.

Kakšna je razlika med konvencionalno in biološko metodo?

Konvencionalna zdravila so v obliki tablet, eno zdravilo tudi v obliki podkožnih injekcij. Bolnik oz. nekdo od svojcev se mora priučiti, kako se injekcije daje, se jih pa daje redkeje: tedensko, na 14 dni, nekatera zdravila celo na tri mesece. Bolnik, ki se zdravi z biološkim zdravilom, bo lahko dobil štiri injekcije na leto in bo kožna simptomatika pod kontrolo, da ne rečem, da ne bo imel več sprememb na koži.

So te novejše terapije z injekcijami boljše za bolnike?

Lahko bi rekli, da so predvsem kar se tiče odmerjanja bolj zanje prilagojene ali pa jih lažje izvajajo. Poleg tega so dolgoročno tudi varnejše. Pri bolnikih, ki imajo konvencionalno terapijo, pride do kakšnih neželenih učinkov, zdravila teže prenašajo, pogosteje pri novejših bioloških zdravilih pride do resnejših okužb. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da si morajo bolniki podajati injekcije, kar morda za kašnega od bolnikov, sploh mlajših (otroci), ni prednost, ampak bolj slabost.

Kako tako zdravljenje vpliva na pridružene bolezni?

Pri bolnikih, ki imajo težjo obliko bolezni, smo rekli, da so pogoste še pridružene bolezni, predvsem zaradi nekega sistemskega vnetja, ki se dogaja v celem telesu. Vnetje vpliva ne samo na kožo, kožno simptomatiko, ampak tudi na sklepe, žile … Bolniki tudi pogosteje zbolevajo za depresijo, anksioznostjo.

Raziskave kažejo, da sistemska terapija, tudi konvencionalna terapija (najpogosteje je predpisovan Metotreksat) ugodno vpliva, torej zmanjšuje pojavnost vrste pridruženih bolezni. Tudi te novejše raziskave, kar se tiče biološke terapije, kažejo nekaj podobnega. To so zdravila, ki ugodno vplivajo na kožno simptomatiko, so registrirana oz. jih predpisujejo tudi revmatologi za psoriatični artritis, torej ugodno vplivajo na sklepno simptomatiko. Pričakujemo, ko bodo zdravila dolgo časa na tržišču (10, 20, 30 let), da bomo lahko ugotavljali podobno kot pri Metotreksatu, da imajo bolniki tudi manj teh pridruženih bolezni, ki jih sicer pričakujemo pri tovrstnih bolnikih.

Pomembno pa je tudi, kako hitro začnemo zdravljenje …

To je res. Raziskave namreč kažejo, da pri tistih bolnikih, ki imajo krajši čas bolezni, z novejšimi (biološkimi) zdravili z večjo verjetnostjo dosežemo popolno očiščenje kože. Praktično vse spremembe izzvenijo, če začnemo prej zdraviti, kot če imamo bolnika, ki ima bolezen že deset, dvajset … let. Apeliramo na bolnike, da če imajo luskavico (sploh težjo obliko), če ni obvladljiva s svetovano terapijo, da pridejo do dermatologa, da se pomenimo, kakšne možnosti imamo.

Kako izboljšati življenje bolnikov z luskavico, kakšen nasvet imate zanje?

V Sloveniji imamo Društvo psoriatikov, ki združuje bolnike z luskavico. Svetujem jim, da se pridružijo. Tam se izvajajo različni programi kar se tiče izobraževanja bolnikov in seveda tudi svojcev. Imajo možnost, da gredo morda lažje v toplice. Predvsem pa svetujem, da se društvu pridružijo, da se družijo s tistimi, ki imajo podobne težave, da si malo pomagajo in tudi s kakšnim nasvetom prebrodijo morda kakšne težave oz. se lažje spopadejo z boleznijo.