Še enkrat: Hvala Slovenija!

Komentar tedna | 13.06.2025, 13:48 s. Emanuela Žerdin

Kmalu bomo praznovali Dan državnosti, s katerim obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna in samostojna država. Meni pa v spominu ostaja nepozabni prizor iz daljne afriške države Madagaskar, ko je novo šolo, ki so jo pravkar odprli, krasil napis »Hvala Sloveniji!«, in je tisoče otrok pelo v slovenščini pesem »Mi se imamo radi«. Prisotnost predsednice države je poosebljala prisotnost darovalcev in dobrih ljudi, ki so prostovoljno darovali svoj dar za to šolo.

Nehote sem si zaželela, da bi tudi slovesnost ob praznovanju Dneva državnosti, pri nas doma, izgledala tako! Da bi se znali s srcem in veseljem zahvaliti za vse lepo in dobro, ki ga imamo v naši domovini in pokazati, da se kljub različnosti lahko imamo radi.

Res se imamo ob Dnevu državnosti za kaj zahvaljevati!

Kako lepo bi bilo, če bi tudi pri nas otroški zbor od vsaj tisoč otrok pel pesem domovini, in če bi ta dan stali pod našo zastavo vsi, ki tukaj živimo, tisti z leve kot tisti z desne strani, tisti, ki z državo upravljajo in tisti, ki zanjo delajo.

Res se imamo ob Dnevu državnosti za kaj zahvaljevati! Imamo eno najlepših držav v Evropi in na zemlji, katere prelestne naravne lepote očarajo veliko turistov. Zato smo prav mi, ki smo sredi teh lepot doma, dolžni izraziti svojo hvaležnost za srečo, da živimo v tem majhnem zelenem raju izpod Triglava.

Koliko mest in krajev in lepot sem spoznala na zelo različnih, pogosto skritih kotičkih naše domovine, ko sem zadnja leta potovala od župnije do župnije, od Črenšovec do Goč pri Vipavi!
Kolikokrat se mi je zarosilo oko, ko sem stopila iz avta, da bi lahko uživala v razgledu na naše hribe in ravnine, na naše gore in naše morje.
Res, na tako majhnem koščku sveta je Bog nasul toliko naravnih lepot, da lahko zmeraj znova odkriješ nove, nedotaknjene kraje in se čudiš, kako to, da iščemo in potujemo v kraje do konca sveta, a ne poznamo biserov svoje domovine.

Četudi se to danes zelo redko glasno pove v javnosti, smo lahko ponosni na mnoštvo dobrih ljudi, zaradi katerih kot narod slovimo.

Na Dan državnosti se zahvalimo tudi za našo zgodovino. Kako je lahko tako majhni narod preživel sredi velikih držav, sredi vojn in zgodovinskih viharjev, ki so pometli mnoge narode, a mi smo še vedno tu, s svojim jezikom, s svojo državo in svojim obstojem. Ali ni čudež, da tako majhni narod dobi prvi prevod Svetega pisma v svoj jezik že leta 1584, pred številnimi drugimi večjimi narodi Čudež je za mene tudi ohranjanje naših navad, pesmi in običajev, ko nas kljub številnim različnim narečjem povezuje v eno zavest, da smo in pripadamo enemu, slovenskemu narodu.
Najbolj pa občutim hvaležnost zaradi naših ljudi, zaradi nas, Slovencev. Četudi se to danes zelo redko glasno pove v naši javnosti, smo lahko ponosni na mnoštvo dobrih ljudi, zaradi katerih kot narod slovimo.

Ne bi bilo veličastnega napisa Hvala Slovenija, če ne bi bilo pri nas toliko dobrih ljudi, ki niso milijonarji, a od svojih prihrankov neštetokrat darujejo za potrebne, tako doma, kot v tujini. Moramo si prav tako priznati, da smo sprejeli in še sprejemamo številne begunce, izgnance in delavce iz tujih držav in da živimo z njimi kot sosedje s sosedi.

Da ne govorimo o našem ponosu, naših športnikih, naših umetnikih, naših znanstvenikih in tudi naših misijonarjih in naših redovnicah, ki so dobroto, posejano v njihova srca, tukaj v domovini, odnesli v širni svet in obogatili ter pomagali neštetim narodom in ljudem.

Hvaležnost čutim tudi, ker me na skoraj vsakem tretjem hribčku ali gori pozdravi cerkev – od male bele cerkvice, skrite kot golobice sredi zelenila, do mogočnih cerkva, postavljenih z visokimi zvoniki na vrh vrhov, da se vidi in sliši od daleč njen glas zvona in njena lepota.

Hvaležna sem tudi vsem našim duhovnikom, ki zvesto ohranjajo krščansko vero, ki nas je naredila za narod in ohranila prisotne sredi zgodovine.
Hvaležna sem našemu narodu za njegovo neizmerno in nežno ljubezen do Božje Matere Mariji, saj si je naš narod za svojo drugo slovensko himno prisvojil pesem Marija skoz življenje, ki se poje večkrat kot vse znane popevke.

Hvaležna sem, da lahko v letošnjem svetem letu poromamo od Turnišča preko Ptujske gore in Svetih gora, do Zaplaza, Brezij in Svete gore in dobimo Božji blagoslov po zagovoru in priprošnji naše svete Matere, edine Kraljice slovenskega naroda.

Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti.

Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi.

Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.
Hvala Slovenija, radi te imamo!