
Jutranja telovadba | (foto: Rok Mihevc)
Počitniški pozdrav: 5. dan - Spoznavanje otoka in slovenskih "svetih oseb"
Radijske počitnice | 04.06.2025, 08:25 Maja Morela Alen Salihović
Tudi peti dan radijskih počitnic smo začeli s telovadbo in s sveto mašo. Spodbuda, da ostanemo romarji upanja vedno in povsod, nas je pospremila v nov dan. Po maši je sledil fakultativni izlet, na katerem smo odkrivali slikoviti Castelsardo ter okušali lokalna vina. Dan je minil v prijetnem vzdušju in bil poln novih doživetij in spoznanj. Zaokrožil ga je večerni program, ki ga je pripravil sodelavec Tone Gorjup. V njem nam je predstavil slovenske svetniške in blažene osebnosti: med njimi Janeza Frančiška Gnidovca, Friderika Ireneja Barago, blaženega Antona Martina Slomška, blažene Drinske mučenke ter blaženega Alojzija Grozdeta.
Kako je 5. dan videla Maja Morela: Ciao bella, ciao bello!
Po odštevanju dni in vzhičenem pričakovanju počitnikovanja sem tukaj. Na Sardiniji. Kaj hitro sem opazila da se z zaposlenimi v hotelu razlikujemo predvsem v dojemanju časa.
Mislim, da nisem edina, ki od sebe zahteva učinkovitost na najvišjem nivoju iz dneva v dan. Med kuhanjem operem, pospravim, po službi še sem in tja in takega tempa si skoraj da želim tudi na dopustu. Vsaj tako sem mislila. In potem priplujem na ta italijanski otok, kjer se po nekaj minut stoji v vrsti za hrano, kjer se bazen čisti ob 10.30, kjer do 11h dopoldne redko naletiš na gostišče, ki bi pripravljalo hrano itd.. Očitno to govori: Na dopustu si, ustavi se. In prav je, da si znamo vzeti čas "na izi".
To s seboj prinaša možnost boljšega spoznavanja z našimi počitnikarji. Z nekaterimi smo se že srečali z drugimi pletemo vezi prijateljstva na novo in je lepo. Zagotovo se imajo lepo tudi skupine naših poslušalcev, ki so šle na ogled mesta Castelsardo in pokušanje vin. Ta izlet sem izpustila in se pustila razvajati sončnim žarkom na hotelski plaži ter odšla na sprehod.
Čudovita narava odlikuje Sardinijo. Po mojih opažanjih pa je gotovo eno: koder stopi človeška noga, za njo ostajajo smeti. Na sprehodu smo tako zasledili od plasticnih galonov za bencin, do stekla, ostale plastike, tudi WC školjko (nedelujočo), ko pa smo skrenili s poti, nas je nagradila neokrnjena narava. Zaliv pri zalivu, posut z mivko in dišeč po slani vodi. Ta je prečudovitih temno modrih in ponekod zelenih odtenkov, ki vzamejo dih. Povzpeta nad zaliv, si bom za vedno zapomnila ta čudovit razgled - za na razglednico.
Med obiskom Alghera mi je nehote v oči padlo, kako urejeni so natakarji/ce. Ženske naličene, moški z na sveže urejenimi bradami in skrbno pristriženimi in počesanimi lasmi, poleg tega pa gospe že v letih s palico, a v izbranih mokasinih in oblačilih raznih znanih modnih oblikovalcev. Manjkati ne sme niti nakit. In koliko ga ponujajo algherske ulice, sploh tistega, iz rdečih koral, po katerih je mesto znano. Legenda, znamenite rdeče koralne grebene okrog mesta razlaga tako, da naj bi grški bog Apolon v bitki zakrvavel in kri se je spremenila v korale.
Ker so moja ušesa odprta za zanimive podatke, si bom zapomnila besedo nuragi. To so starodavne zgradbe iz kamna, ki jih je na Sardiniji ogromno. Sredi travnika lahko opazimo kup kamenja, te zgradbe so v nekoliko slabšem stanju, lahko pa stojijo tudi ob obalah v obliki stolpov. Najstarejši so nastali leta 1900 pred Kristusom. Danes so simbol Sardinije.
Veselim novih podatkov o tem čudovitem otoku in prijaznih vzklikov v pozdrav ali slovo: "Ciao bella, ciao bello!"
Duhovna spodbuda: Klic k vrnitvi svetlobe modrosti in lepote življenja
V razmisleku, ki pretresa družbeno in duhovno stanje Evrope, smo bili z močnimi podobami opozarjeni na posledice izrinjanja Boga iz javnega življenja, šol, uradov in celo osebnega sveta. V ospredje je bilo postavljeno vprašanje, ali današnja kriza vrednot in medčloveških odnosov ni posledica tega duhovnega praznjenja.
»Ali nismo zabredli v trnje in osat zato, ker smo v Evropi izrinili iz javnosti, črtali iz knjig in izbrisali iz slovarja – Njega, ki je s srčno modrostjo ustvaril lepoto in urejenost vsakega cveta, narave in vesolja,« smo slišali in bili opozorjeni, da namesto Božje urejenosti danes prevladuje razpad vrednot in zastrupljanje duha.
Z ostrim pogledom na sodobno kulturo smo slišali: »Mi pa ugašamo luč modrosti in tonemo v temo Facebooka.« Položeno nam je bilo v razmišljanje, da smo pozabili na Tistega, ki je s svojo daritvijo »naše Kalvarije spreminja v zarjo velikonočnega jutra«, mi pa si »s svojo modrostjo vedno bolj kopljemo grobove.«
»Ugasnili smo plamen binkoštne ljubezni in zato ni več lepote življenja. Posušimo te zidove in začnimo graditi mostove.«
O Castelradu in nekaj o Siciliji...
Castelsardo je slikovito srednjeveško mestece na severni obali Sardinije, zgrajeno na skalnatem griču, s katerega se odpira razgled na Sredozemsko morje. Ustanovljeno je bilo v 12. stoletju kot utrjeno naselje, danes pa slovi po svoji ohranjeni zgodovinski arhitekturi, tlakovanih ulicah, živahnih barvah hiš in gradu Doria, ki še vedno kraljuje nad mestom. Castelsardo je znano tudi po bogati rokodelski tradiciji – zlasti po pletenju košar, ki ga domačini ohranjajo skozi generacije.
Sardinija je drugi največji italijanski otok (po Siciliji) in leži zahodno od Apeninskega polotoka. Otok odlikujejo raznolika narava, od gorskih notranjih predelov do idiličnih plaž z azurno modrim morjem. Sardinija je znana tudi po svoji starodavni kulturi – zlasti po nuragih, skrivnostnih kamnitih stolpih iz bronaste dobe, ki so raztreseni po vsem otoku. Poleg tega ponuja bogato kulinariko, posebne lokalne jezike in močan občutek identitete, ki Sardinijo ločuje od preostale Italije.