Radijci, vodniki in šoferji 2025! | (foto: ARO)
Počitniški pozdrav: 2. dan. Prihod na Sardinijo.
Radijske počitnice Urša Sešek Alen Salihović
Nočna plovba in prebujanje ob pogledu na sončni vzhod za Korziko sta bila nekaj posebnega. Čeprav nismo bili najbolje naspani, je bil prihod v pristanišče Porto Torres poln vznemirjenja. Nismo vedeli, kaj pričakovati, a kljub temu smo se z veseljem podali dogodivščinam naproti. Najprej smo si ogledali pristaniško mesto, nato pa se odpravili proti mestu Bosa. Po prečkanju kanala smo stopili v cerkev, kjer smo se zbrali pri drugi počitniški sveti maši. Posebno mesto je imela Marija, ki smo se ji priporočili za srečno pot po Sardiniji. Bazilika je navdušila s svojo lepoto in duhovnim nabojem, prijetno druženje pa je poleg radijcev in počitnikarjev zaznamovala tudi skupina motoristov iz Slovenije.
Kako je drugi dan doživela Urša Sešek?
Ste vedeli, da sta bili Sardinija in Skovenija, predvsem Primorska, zelo povezani? Kar nekaj naših počitnikarjev bo ta čudoviti otok raziskovalo zaradi svojih sorodnikov in prednikov. Zakaj?
Med drugo svetovno vojno je bila Primorska pod Italijani. Ti so mlajše moške, ki še niso bili dovolj stari za boj, in starejše, ki boja niso bili več sposobni, mobilizirali.
Zato, da jih ni mobiliziral kdo drug. Kajti, kdor je prvi prišel v vas, ta je “pobral”fante in moške in jih uporabil za delovno silo.
Italijani so jih pošiljali na Sardinijo. Tu je med vojno v delovnih taboriščih delalo mnogo Primorcev. Z njimi niso grdo ravnali, morali pa so zelo trdo delati. Najhujše je bilo domotožje in skrb za domače, saj niso vedeli, kaj se dogaja z njimi.
Bogu hvala jih takoj po koncu vojne niso poslali domov. Kdo ve, morda so vedeli, kaj se dogaja v njihovi domovini, in jim s tem rešili življenje.
Na Sardiniji so delali očetje, strici, sovaščani naših, predvsem primorskih, počitnikarjev. Zanje so te Počitnice torej nekaj posebnega.
Tudi za ostale. Mene navdušuje ta zelena, rodovitna pokrajina z rdečimi hišami in rdečimi strehami. V njih živijo nadvse prijazni ljudje, ki nam na cesti takoj pustijo prednost in nam v “botegi” namenijo nasmejan pogled.
Tako zelo me je zanimalo, kako izgleda ta njihov nenavaden sir “cazu martzu”. Na tržnicah ga nisem nasla, ker je v EU njegova prodaja prepovedana. Prepovedana je prodaja tradicionalnega, mehkega, nenavadnega sira, zakaj? Ker vsebuje nekaj živega. Žive ličinke muhe! Hmmm.
Toliko zgodb pripoveduje naša Sardinija, a kristalna voda me kliče v svoja nedrja, zato zapis končujem in vas nadvse lepo pozdravljam.
Samo še to: pridite se prepričat sami. Toplo priporočam.
Nekaj o trajetktu, Sradiniji in našem hotelu
Trajekt Rhapsody je sodobna potniška ladja italijanskega ladjarja GNV (Grandi Navi Veloci), ki povezuje celinsko Italijo s Sardinijo. Pluje na relaciji Genova–Porto Torres, običajno ponoči, vožnja pa traja približno 10 do 12 ur. Trajekt sprejme več tisoč potnikov in vozil ter nudi številne ugodnosti – kabine, restavracije, salone, trgovine in odprto palubo za razgled na morje. Ladja je udobna, prostorna in primerna za družine, skupine in daljša potovanja.
Sardinija je drugi največji italijanski otok v Sredozemskem morju, znan po čudovitih plažah, kristalno čistem morju, razgibani naravi in bogati zgodovini. Otok ima edinstveno kulturo, jezik (sardinščino) in številne arheološke ostanke, med njimi skrivnostne nurage – kamnite stolpe iz bronaste dobe. Sardinija je raj za ljubitelje narave, miru in avtentičnega stika z Mediteranom.
16 km severno od Alghera je naš hotel Baia di Conte, ki se nahaja ob plaži Mugoni v zalivu Porto Conte, nedaleč stran od rta in naravnega parka Capo Caccia. Nahaja se na sami obali morja z lastno peščeno plažo, ki omogoča občudovanje čudovitih sončnih zahodov.
