Zbrani pri sveti maši | (foto: ARO)
Pomladni oddih ob morju znova povezal veliko radijsko družino v molitvi, godbi in veselju
Radijske počitnice Alen Salihović
Na letošnjem pomladnem oddihu ob morju se nas je zbralo približno 400. Tudi letos so dnevi ob slovenski obali minili v znamenju druženja, duhovne poglobitve, glasbe, pogovora in pristnega veselja. Skupaj smo preživeli tri bogate dni, v katerih so se prepletali molitev, razmislek, pesem in prijetna srečanja.
Prvi dan: začetek v znamenju skupnosti, zgodovine in pesmi
Pomladni oddih ob morju smo tudi letos začeli v duhu hvaležnosti in skupnosti. Že četrtič zapovrstjo smo pomlad pričakali ob slovenski obali, v gostoljubnih hotelih Bernardin. Udeleženci oddiha bivamo v treh različnih hotelih: v Grand hotelu Bernardin, Hotelu Histrion in Vilah Park Premium, ki skupaj ustvarjajo prijeten prostor za druženje, pogovor in sprostitev ob morju.
Skupno druženje smo začeli s sveto mašo, ki jo je daroval direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak. V nagovoru je poudaril pomen skupnosti, hvaležnosti in časa, ki ga namenimo drug drugemu ter Bogu. Pri oltarju se mu je pridružil tudi ljubljanski stolni kanonik msgr. Vinko Vegelj, ki se prav tako mudi na kratkem oddihu.
Večerni program je prinesel zanimiv in poglobljen pogovor z dvema uglednima gostoma: dr. Rosvito Pesek in dr. Mitjem Ferencem. Dr. Rosvita Pesek je priznana novinarka, zgodovinarka in dolgoletna urednica ter voditeljica informativnih oddaj na Televiziji Slovenija, ki se v svojih raziskovanjih pogosto posveča slovenski politični zgodovini in procesom demokratizacije. Dr. Mitja Ferenc je zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalec polpretekle slovenske zgodovine, posebej znan po svojem delu na področju prikritih grobišč in raziskovanja posledic druge svetovne vojne.
V pogovoru sta spregovorila o demokratizaciji Slovenije ter o našem odnosu do polpretekle zgodovine, ki še vedno odpira številna vprašanja in zahteva iskren razmislek. Beseda je nanesla tudi na film Eksodus 1945 – Naša kri, ki se dotika tragičnih povojnih usod. Izraženo je bilo navdušenje nad filmom, ki je pomemben za razumevanje zgodovinskih dogodkov ter ohranjanje spomina, je poudaril dr. Ferenc.
Večer pa ni bil namenjen le zgodovinskim temam. Gosta sta spregovorila tudi o svoji skupni življenjski poti, o družini in radosti, ki jima jo prinašajo vnuki. Poseben del pogovora je bil namenjen tudi glasbi in ustvarjanju koncertov Prifarskih muzikantov, priljubljene slovenske glasbene skupine, katere glavni pevec je prav Mitja Ferenc. Ob sproščenem vzdušju je Ferenc zapel tudi nekaj pesmi in s tem večeru dodal prijetno, domačo noto.
Tako smo prvi večer pomladnega oddiha ob morju začeli v duhovnem, pogovornem in tudi glasbenem vzdušju – z mislijo na skupnost, spomin in veselje do življenja, ki nas povezuje.
Drugi dan: Piran, slovenska pesem in večer plesnih ritmov
Drugi dan pomladnega oddiha nas je pot vodila v Piran, kjer smo obhajali sveto mašo v cerkvi sv. Frančiška. Nagovoril nas je p. Janez Šamperl, ki je zbrane popeljal tudi v bogastvo sakralne in umetnostne dediščine tega prostora. Posebej je predstavil znamenito Carpaccievo mojstrovino Marija z Detetom, ki je po dolgih 85 letih znova našla svoje mesto v piranski cerkvi sv. Frančiška. Ta vrnitev ni le umetnostni dogodek, ampak tudi dragocen spomin na duhovno in kulturno identiteto prostora.
Po maši se je druženje preselilo na Tartinijev trg, kjer je zazvenela slovenska pesem. Ob zvokih harmonike, ki jo je raztegnil sodelavec Miha Močnik, se je trg napolnil z domačnostjo, dobro voljo in tistim posebnim občutkom, ko pesem poveže ljudi med seboj.
Večer drugega dne je bil glasbeno obarvan. Za živahno in nepozabno vzdušje je poskrbela Godba Dobrova - Polhov Gradec. Gre za mlado, zagnano in zelo dejavno godbo, ki s svojimi nastopi, koncerti in plesnimi večeri že vrsto let navdušuje občinstvo. Posebej prepoznavni so njihovi koncerti Noč godbe, s katerimi ustvarjajo prave glasbene spektakle, pa tudi plesni večeri, pri katerih so v zadnjih letih sodelovali s plesalko in pedagoginjo Katarino Venturini. Godba združuje mladostno energijo, predanost glasbi in veliko ustvarjalnosti, zato ni presenetljivo, da velja za eno bolj prodornih tovrstnih zasedb pri nas.
Ob njihovem nastopu smo doživeli večer glasbe, plesnih ritmov in dobre volje. Spretno izbrane skladbe, živahen tempo in nalezljiva energija so ustvarili sproščeno in praznično razpoloženje, ki je še dolgo odmevalo med udeleženci.
Tretji dan: sklep v znamenju svete maše in poguma za življenje v resnici
Tretji dan smo skupno druženje sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval koprski škof Peter Štumpf. V pridigi je izhajal iz svetopisemskih beril ter zbrane povabil k globljemu razločevanju med zunanjim videzom in resnico srca.
Spomnil je na prizor iz Prve Samuelove knjige, ko Bog pri izbiri novega kralja ne gleda na zunanjo podobo, ampak na srce. Tako je bil izbran David, najmlajši in na videz najmanj pomemben med Jesajevimi sinovi. Škof je poudaril, da Bog izbira drugače kot svet: ne po moči, vplivu in všečnosti, ampak po zvestobi, modrosti in pravičnosti.
Ob tem je opozoril, da zna biti zunanjost zelo mikavna. Lepe besede, velike obljube in privlačna podoba lahko človeka hitro zavedejo, zato je potreben globlji pogled. Ne gre za obsojanje, ampak za presojanje, kaj je dobro in kaj človeka oddaljuje od resnice.
V nadaljevanju je izpostavil tudi Pavlove besede, da smo poklicani živeti kot otroci luči. Tema, je dejal, ni samo odsotnost svetlobe, ampak tudi strah: strah pred tem, kaj bodo rekli drugi, strah pred izgubo položaja, pred izključitvijo ali zavrnitvijo. Luč pa pomeni pogum, da ostanemo zvesti resnici tudi tedaj, ko nas to nekaj stane.
Posebej se je ustavil ob evangeljskem prizoru ozdravljenega sleporojenega. Ta ne doživi le telesne ozdravitve, ampak tudi pot notranjega zorenja v veri. Po drugi strani pa nekateri ob očitnem čudežu ostajajo slepi, ker resnice nočejo sprejeti. Ganljiv je tudi položaj njegovih staršev, ki se zaradi strahu umaknejo in nočejo jasno spregovoriti. V tem je škof prepoznal tudi podobo današnjega človeka: kadar ni tveganja, ni težko izpovedati vere, ko pa obstaja možnost posmeha ali prikrajšanosti, človek pogosto umolkne.
V sklepnem delu je koprski škof poudaril, da je postni čas čas izpraševanja vesti, pa tudi čas dejavnega odločanja za dobro. Vprašanje ni le, kaj vidimo z očmi, ampak ali smo pripravljeni dopustiti, da naše srce razsvetli Božja luč. Vernike je povabil, naj prosijo za dar razločevanja in poguma, da bi znali jasno, mirno in zvesto živeti iz vere ter tudi v vsakdanjih odločitvah izbirati resnico in pravičnost.
Tako se je pomladni oddih ob morju sklenil v duhu hvaležnosti, povezanosti in notranje spodbude. Skupaj preživeti dnevi so še enkrat pokazali, kako dragoceni so srečanja, ki človeka obogatijo duhovno, kulturno in človeško. Ob morju nismo našli le oddiha, ampak tudi nov pogum za vsakdanje življenje.
