Vigilija pred dnevom, ki ga trenutna oblast ne dovoli

Slovenija | 17.05.2025, 07:48 Tone Gorjup

Na Trgu republike v Ljubljani je sinoči slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja Ker smo ljudje. »V resnici je tako, da ni druge možnosti, kot priznati resnico.« Te besede pokojnega Justina Stanovnika so odmevale v majski večer kot vigilija na dan spomina, ki ga pod sedanjo oblastjo ne sme biti. Ko bomo sposobni priznati resnico, bomo lahko skupaj praznovali konec druge svetovne vojne, je bilo slišati v uvodnem pozdravu. Ob letošnji 80. obletnici to še ni mogoče. Na slovesnosti ni bilo očitkov, ampak le spomin, na ljudi in dogodke, ki za del narodna ne obstajajo in resnico o njih.

Osvetljen šotor z nastopajočimi, ki so vodili slovesnost, pred njim prižgane sveče v obliki velikega križa, zadaj na desni pa v poltemi spomenik revolucije. Pred to kuliso večernega mesta pa množica ljudi, ki je za Zdravljico prisluhnila posnetku razmišljanja Stanovnika. »Če so ljudje, ki so povzročili državljansko vojno, v kakršnikoli obliki ali kot iniciatorji ali kot pomočniki, podporniki in sopotniki: enkrat bodo morali priznati, kaj so bili.« Za njim je navzoče pozdravila Romana Bider in dodala: »Zbrali smo se zato,da skupaj povečamo zalogo dobrega s spominjanjem na naše prednike, sorodnike, svojce, ki jim je bilo vzeto življenje, identiteta, obraz, dobo ime, človeško dostojanstvo, pravica do groba, pravica do spomina.«

Sledilo je branje pisma nerojenemu otroku, ki ga je napisala učiteljica Ivanka Škrabec Novak, ki je bila kljub visoki nosečnosti mučena in umorjena. Spominski nagovor je imel Matija Ogrin, ki je opozoril, da se pomemben del slovenske družbe ni zmožen opredeliti do velikega zločina povojne morije. »Nad nami vsemi se dviguje ta gorostasni zločin proti človeštvu. Vendar, se mnogi delajo, da to, kar tako zelo zaznamuje vso slovensko resničnost, ne obstaja. Od tod se generira notranji spor, konflikt.« Kot je dejal, predstavniki levih političnih krogov ne želijo slišati govorice golih dejstev. Želijo triumfirati in obvladovati slovenski svet, je poudaril in nadaljeval: »Naše upanje se opira na to, da resnica na blag način deluje, prodira, od znotraj spreminja srca ljudi.« Ob tem je obudil spomin na poboj primorskih domobrancev nad Grgarjem, ki so končali v breznu Podgomila.

V večer so odmevale pesmi, molitev, pričevanja in zatem prižiganje sveč s strani Varuhov spomina. Vsak je povedal, za koga želi, da gori plamen. Katja s hribov nad Cerknico je povedala: »To luč prižigam za pra pra strica Alojza, ki je sicer preživel Rab, in za njegovo zaročenko Ano. Namesto pred oltar, sta bila leta 1945 odpeljana do reke in zvezana vržena vanjo. Stara sta bila 21 in 23 let.« Tudi za povzročitelje so prižgali svečo in pozneje prebrali petindvajset imen žrtev, ki jih ni v mrliških knjigah. S to večerno slovesnostjo so organizatorji želeli žrtve vrniti v naše narodno občestvo. Opozorili pa so, da mora to nemudoma storiti še država.

Več fotografij: