Papež Leon XIV. je dopoldne v avdienco sprejel diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu. V središču njegovega nagovora so bile tri besede: mir, pravičnost in resnica. Označil jih je za stebre misijonarske dejavnosti Cerkve in temelje diplomatskega prizadevanja Svetega sedeža.
Papež Leon XIV. je poudaril, da mir ni zgolj odsotnost vojne ali konflikta, ampak zahteven in dejaven dar, ki zahteva prizadevanje vseh. Pravi mir, je dejal, se mora začeti v človeškem srcu, in sicer s ponižnostjo, previdnim govorjenjem ter zavračanjem napuha in maščevalnosti. To se nanaša tudi na besede, saj ni samo orožje tisto, ki rani ali celo ubija. Ob tem je izpostavil nepogrešljivo vlogo verske svobode in medverskega dialoga pri krepitvi miru. Pozval je k obnovitvi večstranske diplomacije in odločni zaustavitvi oboroževalne tekme, pri tem pa ponovil zadnje sporočilo papeža Frančiška na veliko noč, v katerem je, kot že velikokrat prej, opozoril, da „mir ni mogoč brez resnične razorožitve“.
Pri drugi ključni besedi, pravičnost, je Leon XIV. razmišljanje navezal na svojega predhodnika Leona XIII. in bogato cerkveno izročilo družbenega nauka. Voditelje je ob naraščanju globalnih neenakosti pozval, naj vlagajo v družino, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo, naj podpirajo dostojanstvo vsake človeške osebe, »od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, tako državljanov kot priseljencev«. Na tej točki je nagovoru pridal osebno noto. »Moja zgodba,« je dejal, »je zgodba državljana, potomca priseljencev, ki je tudi sam izseljenec.« Pozval je k večji solidarnosti, ki bi bila utemeljena v skupnem človeškem dostojanstvu vseh ljudi, ne glede na okoliščine ali narodnost.
Na koncu se je zaustavil še pri besedi resnica. Izrazil je prepričanje, da miroljubnih odnosov ni mogoče zgraditi brez resnice. In v svetu, kjer je resničnost pogosto izkrivljena, zlasti na spletu, je Cerkev dolžna, da govori resnico z ljubeznijo, tudi če je to težko ali napačno razumljeno, je dejal papež Leon XIV. dodal je, da nas resnica ne oddaljuje, ampak nam omogoča, da se z večjo močjo soočamo z izzivi našega časa, kot so migracije, etična uporaba umetne inteligence in zaščita Zemlje.
Na sprejemu tudi veleposlanik Franc But
Sprejema pri papežu se je udeležil tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, Franc But. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da ga je najbolj nagovoril del papeževega govora o miru, ko je dejal, da ga ne razume samo kot mir med narodi, konec vojne, delovanje za mir, ampak tudi, da se mir začne pravzaprav v naših srcih, v naših družinah in družbah. But je kot pomembno iz papeževega nagovora izpostavil tudi, da je vsak od nas poklican, da se izogiba negativnemu govorjenju in besedam, ki navajajo k sporom in prepirom. »Tako da je v bistvu pozval vse kristjane, vse ljudi dobre volje, da pri komunikaciji med ljudmi previdno uporabljamo besede, ker besede lahko tudi ubijajo.«
Kot je še dejal veleposlanik But, so tudi drugi njegovi kolegi menili, da je papež Leon XIV. na prvi pogled deluje sramežljivo, a je jasnih besed in prijetnega nasmeha, ki razoroži.
Urška Bačovnik Janša je na družbenem omrežju objavila vtise po srečanjih s papežem Leonom XIV. in ameriško prvo damo Melanio Trump. Svetemu očetu se je zahvalila za blagoslov in molitve za ...
Papež Leon XIV. je po današnji molitvi Angelovega češčenja sporočil, da bo v prihodnjih dneh prestal operacijo, s katero mu bodo odstranili vozlič na pljučih. Zdravniki so ga odkrili med nedavnimi ...
V Ljubljani je danes potekal osmi Pohod za življenje. Pred začetkom se je zbranim pri frančiškanih na Tromostovju pridružil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je daroval sveto mašo. V pridigi ...
Z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili so so v reji govedi na Savinjskem pri treh živalih potrdili prvi primer Orthobunyavirusa v Sloveniji, ki ga prenašajo ...
Partnerski odnos se ne ohranja sam od sebe, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril zakonski in družinski terapevt doc. dr. Drago Jerebic. Zanj so pomembni občutek varnosti, naklonjenost, ...
»Bl. Anton Martin Slomšek nam govori, da je mogoče živeti harmonijo nebes in zemlje, harmonijo telesnega in duhovnega, harmonijo dela in kontemplacije, harmonijo znanosti in izkušnje, harmonijo ...